Slovenija kot primer dobre prakse v projektu Care4Climate

Namen projekta je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in vključevanje širše javnosti v procesu prehoda na bolj trajnosten način življenja. V okviru tega potekajo aktivnosti na področjih, kot so zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje. Deležniki projekta opozarjajo predvsem na ozaveščanje javnosti.

Krzystof Wojcik, skrbnik projekta Life IP Care4Climate pri agenciji CINEA, je poudaril, da je Life edinstven projekt, namenjen izključno biotski raznovrstnosti, naravi in podnebju. Projekt državam članicam pomaga izpolnjevati cilje EU in spodbuja širše sodelovanje med deležniki. Kot primer dobre prakse je izpostavil Slovenijo, ki je od leta 2000 prejela sredstva za 74 projektov, med njimi tudi za zaščito rjavega medveda in zdaj za trajnostno naravnano skrb za podnebje.

Wojcik je pohvalil uspešno vključevanje deležnikov, od oblasti do posameznikov, ter poudaril, da podnebne spremembe že prinašajo vsakodnevne izzive, kot so ekstremni vremenski pojavi in dvig temperatur. Po njegovih besedah so ključna vsakodnevna dejanja, saj moramo z odločitvami danes zaščititi planet za prihodnje generacije. Sodelovanje s Slovenijo je označil kot zgledno in pohvalil visoko kakovost slovenskih projektov, ki temeljijo na zaupanju in učinkoviti izmenjavi idej.

Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je dejal: "Slovenija v projektu sodeluje, ker ta izrecno naslavlja enega od vidikov podnebnih sprememb, in sicer blaženje oz. zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Projekt poskuša identificirati ključna ozka grla pri doseganju podnebnih ciljev v različnih sektorjih, vključuje pa projektni pristop, ki je razmeroma inovativen v državnem sektorju. K problemom pristopamo tako, da jasno opredelimo cilje, deležnike, ki so potrebni za doseganje teh ciljev, ukrepe, ki se bodo izvajali, in neke mejnike oz. kazalnike. Ti nam pomagajo spremljati pot do tega cilja. Ta projektni pristop je nujno potreben, če želimo te vrzeli, ki so identificirane, uspešno tudi premostiti."

Karin Jurman Marn, predstavnica za odnose z javnostmi projekta Life IP Care4Climate, je poudarila, da pri sedemletnem projektu sodeluje 14 partnerjev, skupna vrednost projekta pa znaša 27 milijonov evrov, od tega je 7 milijonov zagotovljenih iz evropskih sredstev. Projekt vključuje 63 manjših projektov, kot so poletne šole, študentski tabori, delavnice in hekatoni, ter več kot 120 sodelujočih. Do zdaj so izvedli 110 usposabljanj za 6300 deležnikov, s čimer so spodbudili projekte v vrednosti 850 milijonov evrov. Projekt, eden največjih v Sloveniji, je prispeval tudi k visoki ozaveščenosti Slovencev, ki so na petem mestu v EU glede poznavanja podnebnih sprememb.

Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist iz nevladne organizacije Umanotera je dodal: "V okviru projekta Care4Climate delamo na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah, o podnebnih politikah in tako. Med drugim smo pripravili razstavo Na vroči strani Alp, ki nam s slikami dokazuje, kakšno prihodnost bomo imeli, če ne bomo ukrepali. Še vedno imamo nekaj možnosti, da omilimo posledice podnebnih sprememb, ampak čas se izteka. Po drugi strani imamo tudi veliko aktivnosti, ki pričajo, da imamo dobro prakso blaženja podnebnih sprememb. Naj izpostavim podjetja, ki so zelo energetsko učinkovita, kmetije, ki pridelujejo na ekološki način, imajo krajše poti do porabnika. Aktivno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, občinami in drugimi iniciativami, ki z lokalnimi viri lahko veliko dosežejo. Lahko se pohvalimo že s skoraj 100 dobrimi praksami iz cele Slovenije, veliko naporov pa vlagamo tudi na področju izobraževanja."

Marko Peterlin, direktor IPoP, je poudaril vlogo inštituta pri ozaveščanju o trajnostni mobilnosti, predvsem s spodbujanjem hoje in kolesarjenja. Izpostavil je kampanjo Furam 30 v Trbovljah, kjer so uvedli cono omejitve hitrosti na 30 km/h. Rezultati so pokazali zmanjšanje povprečne hitrosti z 38 km/h na 32 km/h, kar je izboljšalo prometno varnost, zmanjšalo izpuste in spodbudilo aktivno mobilnost. Po njegovih besedah so kratke razdalje, pogosto manj kot 2 km, idealne za peš hojo ali kolesarjenje, kar lahko bistveno prispeva k trajnostnemu razvoju.

Nataša Kebe, vodja projekta Life IF Care4Climate na okoljskem ministrstvu: "Statistični podatki kažejo, da smo v Sloveniji v letu 2022 zavrgli skoraj 151.000 ton hrane. Vsak prebivalec Slovenije je tako zavrgel 72 kilogramov hrane, od tega 28 kilogramov še užitne. Največ hrane se zavrže v gospodinjstvih, in sicer kar 47 odstotkov. Odpadna hrana ni samo moralni problem, temveč povzroča velike emisije toplogrednih plinov in s tem vpliva na delovanje samega našega planeta in življenja. Na ministrstvu v novembru planiramo kar tri aktivnosti. Prihodnji teden s sortirno analizo bioloških odpadkov s poudarkom na merjenju količin odpadne hrane, in sicer na območju Maribora. Druga aktivnost, ki bo morda bolj zanimiva za vsa slovenska gospodinjstva, pa bo izpolnjevanje kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. K temu bodo povabljena vsa slovenska gospodinjstva, in sicer na način, da en teden tehtajo in beležijo količine odpadne hrane ter nato z nami delijo podatke. Vsa sodelujoča gospodinjstva čakajo tudi praktične nagrade."

Vir: STAkrog

Foto: Katja Kodba/STA

Nazaj na novice