V Register nesnovne kulturne dediščine vpisani novi enoti

Priprava mežerlov

Mežerli so koroška jed, ki jo pripravljajo predvsem ob kolinah, v času pozne jeseni in zime, medtem ko jo gostje lahko okusijo skozi vse leto v številnih gostilnah na Koroškem. Gre za jed iz prašičje drobovine, kruha, začimb in jajc, ki jih skupaj spečejo v pekaču, pokritem s svinjsko mrežico. Postopek priprave vključuje kuhanje drobovine, ki jo nato na drobno sesekljajo in pomešajo s kruhom, namočenim v vročem mleku, ter praženo čebulo. Mešanici dodajo še stepena jajca, začimbe in po nekaterih receptih tudi kislo smetano za večjo rahlost. Pečene mežerle običajno postrežejo v obliki kock ali kepic, zraven pa ponudijo krompirjevo solato, rženi kruh, pražen krompir ali kislo zelje.

Receptura za mežerle se prenaša iz roda v rod, pogosto pa tudi med kuharji v lokalnih gostilnah, kjer izkušenejši sodelavci svoje znanje predajajo mlajšim generacijam.

Leta 2006 so bili mežerli v okviru Strategije gastronomije Slovenije uvrščeni na seznam jedi, ki predstavljajo kulinarično prepoznavnost Slovenije. Leta 2021 pa je bila jed vključena v projekt Koroškega pokrajinskega muzeja Koroška košta, s katerim je bila v ospredje postavljena kulinarična dediščina tega območja.

Več informacij

Prostovoljno gasilstvo

Prostovoljno gasilstvo v Sloveniji ni le društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč, ampak je pomemben del skupnosti, še posebej na podeželju. V društvih sodelujejo gasilci vseh starosti, ki se redno usposabljajo in prenašajo znanje na mlajše generacije. Leta 2023 je prostovoljno gasilstvo združevalo kar 160.000 članov, od katerih je 50.000 operativnih gasilcev. V krajih brez poklicnih gasilskih enot prostovoljni gasilci ključno prispevajo k varnosti prebivalcev in so pogosto tudi organizatorji družabnih dogodkov, kar krepi njihovo povezavo s skupnostjo.

Gasilska društva so organizirana v regionalne gasilske zveze, ki jih združuje krovna Gasilska zveza Slovenije. Ta struktura omogoča učinkovito delovanje na občinski, medobčinski in regijski ravni, kar je ključnega pomena pri večjih intervencijah in v sistemu zaščite ter reševanja. Prostovoljno gasilstvo ima dolgo tradicijo – prva društva so začela nastajati v drugi polovici 19. stoletja, leta 1869 pa je bilo prvo prostovoljno gasilsko društvo ustanovljeno v Metliki. Na stoletnico organiziranega gasilstva so v Metliki odprli Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki je namenjen ohranjanju zgodovine in pomena gasilstva na Slovenskem.

Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Foto: Koroški pokrajinski muzej (Mežerel v pekaču)

Nazaj na novice