Koča na Žavcarjevem vrhu naj planinska in Češka koča naj visokogorska koča 2024
V jubilejni deseti sezoni akcije Naj planinska koča Planinske zveze Slovenije (PZS) in medija Siol.net, v kateri je sodelovalo 147 planinskih koč, sta lovoriko osvojili Koča na Žavcarjevem vrhu (PD Maribor Matica) kot naj planinska in Češka koča na Spodnjih Ravneh (PD Jezersko) kot naj visokogorska planinska koča. Prva se veseli štajerske zmage ob letošnjem 70. rojstnem dnevu koče na odmaknjenem Kozjaku, druga praznuje dolgoletno tradicijo ene najbolj domačnih planinskih koč v Sloveniji, ki je tudi potrditev dobrega dela gorniške vasi Jezersko.
Akcija Naj planinska koča ne le promovira planinarjenje in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, ampak tudi ozavešča o odgovornem in varnem obiskovanju gora, jubilejno sezono pa sta zaznamovali tudi podpora planinskim kočam in potem, ki so jih lani prizadele poplave, ter spodbuda družinam k obisku gora. V deseti sezoni, ki je trajala od 29. maja do 11. septembra, so sodelujoči z glasovanjem med 147 kočami (27 visokogorskih in 120 planinskih koč na nižje ležečih predelih) izbrali tisti, ki se odlikujeta po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Lovoriko naj planinske koče 2024 so pripeli Koči na Žavcarjevem vrhu(862 m), za naj visokogorsko planinsko kočo 2024 pa izbrali Češko kočo na Spodnjih Ravneh (1542 m).
"Čestitamo ekipam zmagovalnih koč, Planinskemu društvu Jezersko in dolgoletni oskrbnici Karmen Klaura ter Planinskemu društvu Maribor Matica in najemniški ekipi Markoja-Popelar! Češka koča na Spodnjih Ravneh je najstarejša planinska koča v Sloveniji, ki se je ohranila v prvotni zunanji podobi in notranjim karakterjem. Priznanje gre tako dolgoletni izkušeni oskrbnici Karmen Klaura kot celotni družini Karničar, ki že cele generacije skrbi za to kočo. Hkrati pa je tudi potrditev dobrega dela gorniške vasi Jezersko. Veseli nas tudi, da je zmagovalna naj planinska koča na Žavcarjevem vrhu z območja, ki je v lanskem letu in tudi še letos občutilo bistveno slabši turistični obisk zaradi posledic poletnih poplav. V letošnjem letu je PZS na različne načine svoje člane in širšo planinsko skupnost vabila na Koroško, v Zgornjo Savinjsko dolino in preostala območja, ki so občutila negativne posledice poplav. Povabilo je še vedno aktualno, saj je tudi prihajajoči jesenski čas primeren za obisk teh območij," je poudaril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar in dodal: "Zahvaljujemo se planinskim kočam, ki so v okviru fotonatečaja pod okriljem akcije Naj planinska koča prispevale nagrade. Družine, vabljene, da obiščete te koče ali katero drugo s certifikatom družinam prijazna planinska koča."
Koča na Žavcarjevem vrhu je prva planinska koča v vzhodnem delu Slovenije, ki je osvojila ta naziv. "Največja zasluga, da je Koča na Žavcarjevem vrhu naj planinska koča, gre najemnikoma. Res smo imeli srečo s Sašo in Bobbyjem, ki sta že prej nabirala izkušnje na Blejski koči na Lipanci. Imela sta dobro osnovo, ki sta jo z znanjem nadgradila na naši koči. Nista klasična gostilničarja, ampak ljubitelja narave in športnika, ki znata vzpostaviti stik z ljudmi, imata veliko znancev iz športnih vrst, ki ju obiskujejo. Pomembno je tudi, da znata biti dovolj vztrajna do funkcionarjev v planinskem društvu, saj se z roko v roki največ naredi. Pomembno je, da se v planinskem društvu zavedamo, da planinstva ni, če ni planinskih poti in pridnih markacistov, in če ni planinskih koč - zato je naše poslanstvo, da te koče, ki ne prinašajo zaslužka, ohranjamo pri življenju," je izpostavil Ivan Kosi, načelnik gospodarskega odseka PD Maribor Matica, ki je kot večje skupne naložbe nanizal, da so obnovili stavbno pohišto, naredili nove betonske stopnice in teraso pred kočo ter obnovili elektroinštalacije v koči, za več manjših novosti v koči pa so poskrbele pridne roke najemnikov, ki skrbita, da je vzdušje prijetno in estetsko.
"Me hecate? A res? Ne morem verjeti! Pa tako smo si letos želeli, da bi zmagali, ko koča praznuje 70. rojstni dan! Super, noro!" je s solzami sreče v očeh novico sprejela Saša Popelar, ki sta z možem Bobbyjem Markojo že tretjo sezono najemnika Koče na Žavcarjevem vrhu: "Da smo naj planinska koča, nam pomeni vse! Tako se trudimo, toliko energije je treba vložiti, saj nismo na Gorenjskem, ne na Pohorju, ampak na hribu, ki je od boga pozabljen. Res moramo dati vse od sebe, da pridejo obiskovalci k nam in se vračajo. Vse leto moraš delati na polno, ne sme biti niti ene napake. Se sicer zgodi, ker ni vedno tvoj dan, saj sva oba še v službi, in včasih prideš že utrujen v kočo, ampak ta naziv nama pomeni čisto vse." Slovenka in Šved sta že tretje leto najemniški par te prve planinske koče na Kozjaku na meji z avstrijsko Štajersko, ki sta ji skupaj s PD Maribor Matica vdihnila privlačnejšo zunanjo podobo, s svojim delom pa poskrbela tudi za prijetno vzdušje. Ker je bilo lani po poplavah tako malo obiska, sta morala oba v redno službo, oskrbovanje koče, ki je odprta od petka od 14. ure do nedelje zvečer, pa je njuno vikend delo. "Koča na Žavcarjevem vrhu je na meji med planinsko kočo in kmečkim turizmom. Dostopna je z avtom, zato nas obiskujejo ne le pohodniki in planinci, ampak vsi. Nudimo sezonske jedi, ki jih na tri mesece spremenimo, vedno pa sta na meniju gobova juha in jabolčni zavitek, poleti borovničev. Čez poletje ponudimo postrvi, jeseni več jedi na žlico, pečemo, kuhamo, res se trudimo. Veliko je stalnih obiskovalcev, zato moramo ves čas kolobariti - ne le, da gredo na hrib, ampak pridejo tudi nekaj dobrega pojest in poklepetat. Vsakomur smo na razpolago, čeprav mi v kuhinji nekaj kipi, moram poklepetati z gosti," je še povedala najemnica, ki pričakuje vrhunec sezone v jesensko-zimskem času, ko se ljubitelji gora vrnejo v nižje ležeče planinske koče.
Vesela je bila tudi predsednica Planinskega društva Jezersko Anja Karničar, ki je poudarila, da so letos res prepustili izbor planincem, zato jih je naziv malce presenetil: "Češka koča je itak najlepša koča v Sloveniji, o tem ni dvoma. Velikokrat se pojavlja kot vzorčni primer planinske koče v Sloveniji, tako s fotografijo kot silhueto, in morda je že v nezavednem podoba Češke koče kot podoba 'the' planinske koče. Ekipa se je res dobro odrezala, Karmen pa je gonilo, ki pritegne ljudi. Čestitke! Koče naokrog so zaprte, zato je v Kamniško-Savinjskih Alpah manj izbire, morda je botrovalo tudi to." Češka koča, ki bo naslednje leto praznovala 125 let, je najvidnejši pomnik odličnega češko-slovenskega sodelovanja.
"Lepo priznanje - ne le zame, ampak za vso ekipo. Ne vem, od kod mi sreča, da delam s samo mladino. Druga generacija se je že poslovila, študentke in študentje, ki so se zaposlili, tretja se uvaja. Ostajamo v stiku in prihajajo nazaj. Glede tega imam res sanjsko srečo! Če je vzdušje v koči v redu, potem se tudi gost dobro počuti," gre verjeti besedam oskrbnice Karmen Klaura, ki letos zaznamuje deseto oskrbniško leto v kosu na priljubljeni koči nad Jezerskim: "Češka koča je posebna zato, ker je ostala takšna, kot je bila. V njej se počutiš domače! Letos nas je obiskalo zares veliko tujcev, čez vikende dosti Slovencev, sicer pa verjetno več tujcev, veliko tistih, ki delajo Slovensko planinsko pot. Od takšnih, ki gredo od koče do koče, je res nekaj posebnega slišati, kako dobro se počutijo pri nas. Rezervirajo si za en dan, pa ostanejo dva ali tri, ker jim sede domač kruh, dobra hrana, ker se dobro počutijo. Ob tem se super počutiš in to je največja pohvala!" K priljubljenosti Češke koče, ki je odprta še do konca septembra, prispeva tudi dejstvo, da dober glas o okusni domači hrani seže v deveto vas - tudi znotraj mednarodne mreže Gorniške vasi, ki jo poganja načelo Manj je več: "Šele zadnji dve leti imamo v koči en hladilnik, zato smo prisiljeni nuditi samo klasično hribovsko hrano, za vikende sicer od 12 do 14 jedi. Vse delamo sami, pečemo zavitke in kruh, ki sem ga letos pekla tudi po dva- do trikrat na dan. Sami kuhamo marmelado, uporabljamo lokalne sestavine in res ponujamo domačo hrano, tudi domače jogurte in sire z Jezerskega. To je tisto, k čemur smo se zavezali kot gorniška vas, vse, kar se kuha, je tu narejeno."
Planinske koče so uporabniki ocenjevali po treh kriterijih - urejenost, gostoljubje in ponudba. Pri vsakem je bilo mogoče dodeliti od ene do treh točk, posamezni planinski koči pa skupaj največ devet točk. Točke so se med seboj seštevale in na koncu sta zmagali planinski koči, ki sta v skupnem seštevku prejeli najvišje število točk oziroma najvišjo skupno oceno. Tudi v letošnjem izboru je en uporabnik za posamezno planinsko kočo lahko glasoval le enkrat med celotnim glasovanjem. Oddanih je bilo 13.900 glasov, glasovalo pa je več kot 4700 različnih obiskovalcev.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info