Slovesnost ob novi stalni razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

Konceptualni okvir dvodelne razstave je začel zoreti ob snovanju obeležitve stoletnice muzeja pred tremi leti. Zasnovana je v dveh konceptualnih sklopih. Prvi z naslovom Človek in čas: Prvih 100, ki govori o času Slovenskega etnografskega muzeja, je bil odprt  leta 2023, drugi del razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti pa se osredotoča na človekovo dojemanje, razumevanje in občutenje časa. V SEM so razstavo postavili na ogled že julija 2024 kot popotnico muzeju v novo stoletje delovanja.

Razstava je plod sodelovanja kustosov SEM (mag. Ralf Čeplak Mencin, mag. Gregor Ilaš, Katarina Nahtigal, dr. Tanja Roženbergar, mag. Polona Sketelj, dr. Nadja Valentinčič Furlan, Blaž Verbič, dr. Janja Žagar in dr. Nena Židov), ki jih povezuje enotni idejni princip predstavitve človekovega dojemanja časa, njegov delovni, prosti, praznični čas, pa tudi vplivov časa na načine življenja v različnih življenjskih obdobjih in družbeno-kulturnih okoljih.

O razstavi:

Sprašujemo se, ali čas vedno teče enako. Se nam včasih zdi, da gre prehitro, ali pa se nam ustavi?  Raznovrstni muzejski in simbolni predmeti spodbujajo razmišljanja, kako doživljamo, razumemo in občutimo čas. V petih vsebinskih sklopih razstava vabi obiskovalce k razmisleku o tem, ali čas kroži, teče, dela plasti, stoji, ali pa se samo zdi. Številni razstavljeni predmeti, dokumentarne in simbolne fotografije ponazarjajo vpetost človeka v naravne in dogovorjene ritme. Razstava ponazarja življenjske prehode, od rojstva, preko različnih mejnikov do smrti. Čas lahko razbiramo tudi v naravi ali v kulturni krajini.

Popotovanje skozi razstavo spodbudi k razmisleku o času

Razstava gradi na človekovem dojemanju časa na podlagi izmenjevanja dneva in noči ter letnih časov, spomni, kako in s katerimi napravami so merili čas v preteklosti, kako ga merimo danes, kako delujejo sončne ure, kako je nastal koledar, kaj je svetovni čas, zakaj smo uvedli časovne pasove, kako vsakodnevna in praznična rutina vplivata na dojemanje ritma časa, kako razberemo čas z opazovanjem  stavb, spomenikov, predmetov ali poslušanjem glasbe itd., ter jih glede na slog in simbolni pomen umestimo v različna zgodovinska, časovna obdobja.

S predmeti iz naše intimne in kolektivne zavesti razstava obiskovalca spodbudi k hotenim in nehotenim povezavam s spomini na določena življenjska obdobja, dogodke in ga popelje v preteklost. Na ogled so predmeti, kot, denimo, ure, oblačila, obutev, igrače, pohištvo, spominki, darila, digitalna oprema, gospodinjski pripomočki, orodje, umetniški in rokodelski izdelki ter ogromno drugega. ki odsevajo čas z zapisanimi letnicami, sledmi obrabe, slogovnimi značilnostmi ali zgodbami posameznikov.

V vsakdanjem življenju se včasih niti ne zavedamo, kako pogosto se naše misli, besede in dejanja navezujejo na čas. Med procesom nastajanja razstave sem se tega šele v resnici zavedela in verjamem, da bo razstava odpirala vedno nove možnosti za poglabljanje tem o času.

- Natalija Polenec, direktorica SEM 

O SEM: SEM je državni muzej in najstarejša etnološka ustanova v Sloveniji, ki hrani preko 40.000 predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine. Je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. SEM je kulturno stičišče in srečevališče, ki si prizadeva za pospeševanje poznavanja in spoštovanja etnološke dediščine v družbi.

Vir: Slovenski etnografski muzej 

Foto: Blaž Verbič

Nazaj na novice