Podatki kot ključ do trajnostne prihodnosti turizma: Panel o turizmu na konferenci Blejski strateški forum 2024

Vidni govorci so v sklopu panela prikazali, kako podatki omogočajo personalizacijo turističnih izkušenj, izboljšujejo upravljanje turističnih tokov ter podpirajo trajnostni razvoj in zaščito okolja. Izpostavljena je bila potreba po nenehnem izobraževanju in inovacijah, ki so nujne za konkurenčnost sektorja. Kakovostni podatki so, kot so se strinjali sodelujoči, temelj za sprejemanje strateških odločitev, ki omogočajo trajnostno rast turizma.

Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež je v uvodnem nagovoru dejal: "Podatki so ključni za sprejemanje pravih odločitev ter za uspešno in učinkovito ravnanje tako z deležniki kot gosti slovenskega turizma. Zavedamo se pomena investiranja v podatke, ki morajo biti na voljo v realnem času. Prav zaradi tega je ključnega pomena Nacionalni informacijski sistem, ki ga razvija Slovenska turistična organizacija. Potrebujemo podatke, ki bodo deležnikom tako v Sloveniji kot tudi v tujini nudili temelj za sprejemanje pravih poslovnih, marketinških in tudi političnih odločitev. Slovenski turizem se nahaja v enem najintenzivnejših investicijskih ciklov. Pri tem imajo veliko vlogo podatki za doseganje trajnostnega razvoja, zagotavljanja doživetja gostov in zadovoljstva lokalnega prebivalstva."

Direktorica STO mag. Maja Pak Olaj je navedla: »V svetu, kjer digitalna transformacija globoko preobraža vse panoge, tudi turizem ne sme zaostajati. Slovenija, z bogato naravno in kulturno dediščino, ponuja edinstveno turistično izkušnjo, vendar je prav moč podatkov tista, s katero lahko to izkušnjo še izboljšamo in nadgradimo. Naša sposobnost analize in pametne uporabe podatkov je ključna za ustvarjanje personaliziranih in trajnostnih turističnih rešitev, ki nas bodo ne le ločile od konkurence, ampak tudi vodile v prihodnost, v kateri trajnost in inovativnost hodita z roko v roki. Tako smo lahko še bolj proaktivni, inovativni in odgovorni pri oblikovanju prihodnosti slovenskega turizma.«

Po uvodnem delu sta sledili predstavitvi, ki sta osvetlili temo moči podatkov v turizmu z globalnega in evropskega vidika.

Izvršna direktorica Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) Natalia Bayona je izpostavila pomen izobraževanja na področju digitalnih veščin:  »Inovativnost in izobrazba sta najpomembnejši za digitalno preobrazbo turističnega sektorja, ki je ves čas na čelu pri uvajanju novih tehnologij. Sektor mora ob digitaliziranju in izkoriščanju tehnoloških napredkov uvajati novosti, da ostane konkurenčen in trajnosten. Te tehnologije izboljšajo potovalne izkušnje in prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Izobraževanje na področju digitalnih veščin opolnomoči delovno silo z reševanjem izzivov, kot so sezonskost in gneče, ter krepitvijo pametnih, trajnostnih destinacij. Ker bo do leta 2030 za 882.000 delovnih mest zahtevano poklicno usposabljanje, je vlaganje v ljudi z izobraževanjem, spodbujanjem trajnostnih praks ter ustvarjanjem blaginje z inovacijami ključnega pomena. Naložbe tveganega kapitala v vrednosti oseminštirideset milijard dolarjev v turistično tehnologijo v zadnjih petih letih poudarjajo potencial sektorja, ki pa bo še rastel, saj je 2,2 % svetovnega tveganega kapitala in 2,9 % svetovnih samorogov del sektorja turistične tehnologije. Inovacije, skupaj z izobraževanjem, lahko preobrazijo sektor.«

Izvršni direktor Evropske potovalne komisije (ETC) Eduardo Santander je spomnil, da popotniki danes pričakujejo brezhibne digitalne izkušnje s pritiskom na gumb: »Za evropske turistične organizacije je bistvenega pomena sprejetje na podatkih temelječih strategij za izpolnitev teh pričakovanj, da lahko ponudijo prikladne in nove rešitve, ki jih obiskovalci iščejo. Slovenija je kot pionirka na tem področju popolna izbira za gostiteljico razprave o digitalni prihodnosti. Strategija STO za digitalno preobrazbo slovenskega turizma ponazarja, kako lahko nacionalne turistične organizacije razvijejo svojo strateško vizijo in zagotovijo podporo sektorju, s čimer spodbudijo deležnike k inovacijam, pospeševanju trajnostnosti ter izboljšanju izkušenj obiskovalcev.«

Sklepni del panela je predstavljala razprava, v kateri so sodelovali Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem pri MGTŠ, mag. Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada RS (SURS), Erwin Hinteregger, generalni direktor IDM Južna Tirolska, ter Tobias Pogorevc, generalni direktor družbe Helvetic Airways.

Dubravka Kalin je izpostavila: »Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028 poleg sedmih ključnih politik vključuje tudi tri horizontalne politike, prva med temi je politika digitalne preobrazbe slovenskega turizma. Zavedamo se namreč, da brez podatkov in njihove pravočasne obdelave pravzaprav ni mogoč kakovosten razvoj turizma. Predstavljajo ključno podporo pri strateškem upravljanju, močno orodje za pridobivanje vpogleda v dinamiko trga ter razumevanje potencialnih in obstoječih strank, kar s hitro obdelavo teh podatkov lahko bistveno okrepi konkurenčno prednost podjetij v turističnem sektorju. Ključni so tudi pri spodbujanju trajnostnih turističnih praks. Skratka, podatki so pomembni za sprejemanje odločitev iz ekonomskega in trajnostnega vidika. Tako je možno z analizo podatkov in nekaterih meritev izvajati ukrepe za zmanjšanje vpliva na okolje, za energetsko učinkovito delovanje, za zmanjšanje ogljičnega odtisa in podobno, tako na ravni destinacij kot tudi turističnih podjetij.«

Ob tem Kalinova pojasnjuje: »Področje je zelo dinamično, saj se pojavljajo vedno novi viri podatkov, nove tehnologije in novi analitični pristopi in od nas je odvisno, ali jih bomo znali učinkovito in pravočasno izkoristiti za kakovostno odločanje in razvojne politike. Ob tem pa ne smemo zanemariti vidikov verodostojnosti in varnosti podatkov.«

Mag. Apolonija Oblak Flander je navedla: »Poslanstvo Statističnega urada RS je zagotoviti aktualne statistične podatke za širok krog uporabnikov. Pri tem je bistveno, da ti podatki izpolnjujejo vse elemente kakovosti – so relevantni, pravočasni, primerljivi tako časovno kot mednarodno ter predstavljeni jasno in razumljivo. Prizadevamo si tudi za učinkovito odzivanje na uporabniške potrebe in iskanje najbolj ekonomičnih rešitev za zagotavljanje visokokakovostnih podatkov in drugih statističnih produktov. Pomembno vlogo imamo tudi pri opolnomočenju uporabnikov, da znajo najti podatke in kazalnike, jih učinkovito uporabiti pri svojem delu in načrtovanju ter jih ustrezno interpretirati.«

Dodala je: »Kakovostni podatki so ključnega pomena za oblikovanje politik in sprejemanje odločitev na različnih področjih, tudi v turizmu, saj omogočajo celostno obravnavo ekonomskih, socialnih in trajnostnih vidikov. Slovenski turizem si zasluži, da ga ustrezno podatkovno podpremo in njegov razvoj usmerjamo na podlagi podatkov in dokazov, ne pa na podlagi ugibanj. S tem prispevamo k trajnostnemu razvoju panoge in sočasno k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, ki živijo v tem čudovitem delu Evrope. Državna statistika ima pri tem že danes pomembno podporno vlogo in jo bo vestno opravljala tudi v prihodnje.«

Erwin Hinteregger je dejal: »Poudarek na trajnostnem razvoju destinacije, zlasti na gorskih območjih, mora biti glavna prednostna naloga. Digitalna preobrazba in ustrezno izkoriščanje njene moči lahko poganjata zdrav razvoj. Zlasti veliki podatkovni modeli in funkcije umetne inteligence lahko pomagajo rešiti nekatere ključne težave v turizmu, kot so gneče in promet, ter na splošno izboljšati izkušnjo gostov, hkrati pa zaščititi okolje in lokalno prebivalstvo.«

Tobias Pogorevc pa je izpostavil pomen podatkov v letalstvu: »Moč podatkov bo spremenila celo vrednostno verigo v turističnem in letalskem sektorju: medtem ko bodo v turizmu potovalne izkušnje personalizirane, turistični toki pa bolje upravljani, bodo v letalstvu letalske povezave optimizirane, flote pa učinkoviteje razporejene. To bo dodatno okrepilo varnost in zmanjšalo okoljske emisije. Vendar pa lahko to znatno zmanjšanje vplivov na okolje dosežemo samo, če se lahko taki podatki sploh uporabijo in če postavimo splošne interese nad osebne.«

Izpostavljamo nekaj glavnih poudarkov panela 

Turistični sektor se sooča s številnimi izzivi, kot so potreba po trajnostnem razvoju, digitalni preobrazbi in učinkovitem upravljanju turističnih tokov. Da bi se industrija uspešno prilagodila tem izzivom, je nujno imeti jasno vizijo, kako in kam želimo usmeriti razvoj turizma. Podatki in napredne tehnologije so pri tem ključna orodja za doseganje teh ciljev. 

V razpravi so bili izpostavljeni naslednji ključni poudarki: 

1. Implementacija naprednih podatkovnih sistemov: Razvoj in uporaba naprednih podatkovnih sistemov, ki omogočajo zbiranje, obdelavo in analizo podatkov v skoraj realnem času, je ključna za učinkovito upravljanje turizma. Takšni sistemi omogočajo hitro prilagajanje strategij ter optimizacijo operativnih odločitev, kar izboljšuje učinkovitost in konkurenčnost v dinamičnem turističnem okolju. 

2. Spodbujanje podatkovno podprtega odločanja: Uspešno podatkovno podprto odločanje zahteva organizacijsko kulturo, ki poudarja uporabo podatkov v vseh fazah odločanja. Ključni elementi te kulture so sodelovanje, transparentnost in nenehno učenje, pri čemer se zaposleni redno usposabljajo za delo s podatki. 

3. Krepitev digitalnih kompetenc: Za učinkovito uporabo novih tehnologij je nujno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v turizmu. Le z zadostno digitalno pismenostjo bodo deležniki v celoti izkoristili prednosti digitalizacije, kar je ključnega pomena za sodobni turistični sektor. 

4. Digitalna preobrazba za izboljšanje konkurenčnosti: Digitalizacija ni več opcija, temveč nuja. Uvajanje digitalnih tehnologij omogoča optimizacijo procesov, izboljšanje izkušnje obiskovalcev ter povečanje prilagodljivosti destinacij na hitro spreminjajoče se tržne razmere. 

5. Spodbujanje inovacij skozi digitalno preobrazbo: Digitalizacija je ključni dejavnik inovacij, ki omogoča destinacijam, da izboljšajo izkušnje obiskovalcev in povečajo svojo konkurenčnost. Potrebno je spodbujati uvajanje novih tehnoloških rešitev, ki omogočajo hitro prilagajanje dinamičnim tržnim razmeram. 

6. Vzpostavitev podpornega okolja za zagonska podjetja: Startupi v turizmu prinašajo sveže ideje in inovacije, ki pospešujejo digitalizacijo in učinkovito uporabo podatkov. S svojo agilnostjo in sposobnostjo hitrega razvoja rešitev prispevajo k večji konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju turistične industrije. 

Posnetek panela si lahko ogledate na povezavi.

Na naslovni fotografiji (z leve): Na fotografiji (z leve): Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja na STO; Matevž Frangež, državni sekretar na MGTŠ; Eduardo Santander, izvršni direktor ETC; Erwin Hinteregger, generalni direktor IDM Južna Tirolska; Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ; Natalia Bayona, izvršna direktorica UN Tourism; mag. Maja Pak Olaj, direktorica STO; mag. Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica SURS ter Tobias Pogorevc, generalni direktor družbe Helvetic Airways. Foto: Nik Bertoncelj.

Foto: Nik Bertoncelj

Nazaj na novice