Slovenski turizem nadaljuje zmerno rast števila prihodov in prenočitev

Julija 2024 smo v Sloveniji zabeležili za 1,3 % manj prihodov in za 0,9 % manj prenočitev turistov kot v rekordnem juliju 2023. V skladu s pričakovanji se v obdobju po pandemiji covida-19 še naprej povečuje delež tujih turistov, medtem ko se delež domačih turistov nekoliko zmanjšuje.

Najpomembnejši trgi slovenskega turizma v juliju so bili Nemčija, Češka, Nizozemska, Belgija in Madžarska. Med top 15 trgi smo visoke rasti števila prenočitev v primerjavi z julijem 2023  zabeležili zlasti z Danske (+20 %), ZDA (+19 %) in Španije (+17 %), Združenega kraljestva (+13 %), Slovaške (+9 %), Švice (+8 %) in Poljske (+6 %). Visoke rasti smo julija zabeležili tudi na oddaljenih trgih: Kanada (+27 %), Brazilija (+24 %), Nova Zelandija (+16 %), Kitajska (+11 %) in Japonska (+10 %).

Prav vračanje turistov iz oddaljenih trgov je eden od glavnih razlogov, da se je, upoštevaje vrste turističnih občin, število prenočitev turistov julija najbolj povečalo v Ljubljani (+6 %).

Po vrstah turističnih občin se je število prenočitev rahlo povečalo tudi v gorskih občinah (+0,4 %), ostale pa so v letošnjem juliju, v primerjavi z lanskim, zaznale upad. Največji upad so zabeležile mestne občine, ki so v juliju naštele za petino manj prenočitev (-20,3 %). Ostale občine pa beležijo le rahel upad: zdraviliške (-1,9 %), obmorske (-1,2 %) in druge občine (-0,7 %).

V sedmih mesecih zmerna rast v skladu s strateškimi usmeritvami

V obdobju od januarja do julija 2024 se je število prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji povečalo, in sicer za 2,8 % oz. za 1,2 %. Rast je tudi v tem obdobju zlasti posledica večjega števila tujih turistov, ki odkrivajo Slovenijo, medtem ko so prihodi in prenočitve domačih turistov nekoliko upadli. Strategija slovenskega turizma 2022-2028 narekuje zmerno rast števila prihodov in prenočitev, kar se v prvih sedmih mesecih leta 2024 uresničuje.

Največ prenočitev so v tem obdobju med tujimi turisti pri nas ustvarili turisti iz Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Češke in Madžarske. Med najpomembnejšimi trgi rast, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, beležimo na hrvaškem trgu (+6 %), avstrijskem in madžarskem trgu (oboje +0,5 %). Visoko rast pa v tem obdobju beležimo tudi z naslednjih trgov: Kitajske (+59 %), Kanade (+24 %), Združenih držav in Španije (oboje +17 %), Združenega kraljestva in Danske (oboje +16 %), Švice (+11 %), Poljske (+10 %) in Francije (+7 %). Rast zanimanja s teh trgov je dokaz, da Slovenija postaja vedno širše prepoznana in cenjena destinacija. Diverzifikacija turističnih trgov na daljši rok krepi stabilnost in odpornost slovenskega turizma.

Med 18 tujimi trgi, ki predstavljajo  84 % vseh prenočitev pri nas, v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani upad beležimo le na 5 trgih: nemškem in italijanskem (oboje -4 %), češkem in nizozemskem (oboje -2 %) in belgijskem (-1,5 %). Število prenočitev turistov iz najpomembnejšega trga slovenskega turizma, Nemčije, se je glede na prvih sedem mesecev lani znižalo za 4 %. Temu je botrovalo več dejavnikov; od ohlajanja največjega evropskega gospodarstva do evropskega prvenstva v nogometu, saj so številni Nemci kot veliki ljubitelji tega športa raje ostali doma in si ogledali tekme kot se odpravili na tradicionalni dopust. Zato upad števila nemških turistov v tem obdobju beležijo tudi druge države, na primer Hrvaška (-8 %). Če rezultate primerjamo z obdobjem pred pandemijo covida-19, pa lahko za nemški trg ugotovimo, da je število prenočitev nemških turistov glede na prvih sedem mesecev leta 2019 še vedno višje za kar 28 %.

Za 4 % je nižji tudi obisk Italijanov, kar prav tako pripisujemo večji previdnosti turistov s tega trga. Avstrijski trg medtem beleži 0,5 % rast.

Podatki Banke Slovenije o vrednosti izvoza potovanj so sicer na voljo za prvo letošnje polletje. Vrednost izvoza potovanj se je junija 2024, v primerjavi z junijem 2023, zvišala za 4,3 %. V obdobju od januarja do junija leta 2024 je vrednost izvoza potovanj znaša 1,37 milijarde evrov, kar je za 4,1 % več kot v istem obdobju leta 2023.

Izrednega pomena je upravljanje turističnih tokov

Strateške usmeritve slovenski turizem spodbujajo k ustvarjanju dodatnega turističnega prometa zlasti zunaj glavne poletne sezone. V prvem delu letošnjega leta smo najvišjo rast prenočitev turistov beležili v marcu (+17,6 %) in v maju (+14,7 %), na kar pa je vplivala drugačna razporeditev praznikov na nekaterih najpomembnejših tujih trgih slovenskega turizma kot v letu prej. Isti razlog je močno vplival na rezultate  v aprilu (-10,5 %) in juniju (-3,5 %). Januarja smo, tudi v luči za zimske aktivnosti v naravi neugodnega vremena, beležili 4,1% padec, februarja pa 4,5 % rast prenočitev turistov.

Prav tako je izrednega pomena geografska razpršitev turističnih tokov, v izogib prenatrpanosti določenih točk v posamičnih destinacijah. Visoke rasti prenočitev smo v prvih sedmih mesecih leta zabeležili na primer v občinah Bistrica ob Sotli (+30 %), Ivančna Gorica (+37 %), Kostanjevica na Krki (+29 %), Kozje (+24 %), Lendava (+40 %), Loška dolina (+24 %), Novo mesto (+14 %), Žirovnica (+2%) in Žužemberk (+12 %).

Slovenski turizem je že leta 2023 praktično v celoti okreval po pandemiji covida-19. Letos se je rast nekoliko umirila, a ostaja v skladu s strateškimi usmeritvami. Kot prepoznava tudi Strategija slovenskega turizma 2022-2028, pa je v panogi nujno potreben dvig kakovosti ponudbe, da bomo lahko uspešno pritegnili odgovorne goste z višjo kupno močjo.

Upravljanje turističnih tokov in dvig dodane vrednosti sta izziva, ki ju moramo v slovenskem turizmu naslavljati s ciljem zadovoljstva tako turističnega gospodarstva kot lokalnih skupnosti.

Podatki SURS so na voljo na povezavi: 

SURS

Nazaj na novice