Z JPP do dolin in peš do višin - za pokušino na Orožnovo kočo
Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno. Ključnega pomena je tudi spreminjanje navad ljudi.
Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.
Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija sta pod krovom projekta Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin v četrtek, 25. julija 2024, izpeljali novinarski planinski pohod na Orožnovo kočo z javnim potniškim prometom do izhodišča - z rednim avtobusom iz Ljubljane oz. vlakom z Jesenic, nato pa s turističnim kombijem iz Bohinjske Bistrice do Raven, od koder je številčna posadka zagrizla kolena do planinske koče pod Črno prstjo, ki jo je dosegla po dobrih dveh urah vožnje in dveh urah hoje od jutranjega štarta v prestolnici. Po novinarski konferenci so sestopili do Bohinjske Bistrice, kjer so se vkrcali na vlak do Jesenic in naprej do Ljubljane.
Na fotografiji: Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora (foto Manca Ogrin)
Prekomerna individualna motorna prometna obremenitev je grožnja občutljivi gorski naravi, hkrati pa obiskovalcem zmanjšuje njihovo doživljajsko izkušnjo. Tako Planinska zveza Slovenije (PZS) kot CIPRA Slovenija (društvo za varstvo Alp) že vrsto let opozarjata na to problematiko, letos z aktualnim projektom Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Namen projekta je preko promocijskih aktivnosti in predstavitve obstoječih alternativ s spodbujanjem uporabe JPP do začetka planinskih izletov v dolini prispevati k zmanjševanju obremenitev okolja. V okviru kampanje smo izvedli aktivno novinarsko konferenco, organizirali bomo tri planinske izlete z JPP, izdelavo promocijskega videa, objave v tiskanih in digitalnih medijih in na družbenih omrežjih, vzpostavili delovno skupino podpornikov, izvedli usmeritve za strokovne delavce na področju planinstva in turizma, motivirali planinska društva za izvedbo planinskih izletov z JPP, nadgradili bomo spletno aplikacijo maPZS z gumbi postajališč JPP in povezavami do podatkov o voznih redih ter nadaljevali spremljanje obiska na območju Vršiča kot enega od bolj obremenjenih gorskih lokacij obiska," je cilje enoletnega projekta predstavil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.
Na fotografiji: Klemen Langus (Turizem Bohinj), Matej Gabrovec (GIAM), Gorazd Gorišek (Razširjena SPP), Katarina Žemlja (CIPRA), Deja Jakopič (uporabnica JPP), Martin Šolar (PZS), Franci Beguš (Orožnova koča) in Dušan Prašnikar (PZS) (foto Manca Ogrin)
Slovenija v zadnjih letih znova doživlja vse večjo rast turistov in nočitev, posledično pa je vse več individualnega motornega prometa. "Po podatkih Statističnega urada RS 86 odstotkov Slovencev za potovanje v prostem času uporabi avtomobil, hkrati pa tudi večina tujih turistov v Slovenijo prihaja z avtom. Tako so v glavni turistični sezoni v poletnem času prizori pretirane množice motornih vozil na alpskih cestah, v turističnih krajih, na končnih parkirnih mestih v alpskih dolinah in drugih območjih naravnih danosti in lepot," je širšo sliko prometne problematike v gorskih območjih orisal podpredsednik PZS Martin Šolar: "Zaradi prekomernega motornega prometa se ustvarjajo tudi zamude pri cestnem potniškem prometu. Žal ima javni potniški promet v Sloveniji še veliko pomanjkljivosti, a kljub temu so prakse, da se tudi pri obstoječem sistemu JPP da v gore iti trajnostno. S 1. julijem letos se je ponudba javnega medkrajevnega avtobusnega prometa s podelitvijo novih koncesij izboljšala med počitnicami in vikendi, s tem so tudi boljše možnosti za uporabo JPP za pot v hribe. Kot del rešitve so v poletnem času na pretežnem delu gorskega območja Slovenije organizirani dodatni prevozi javnega potniškega prometa, najbolj trajnostna oblika mobilnosti pa je uporaba JPP že od doma."
Na fotografiji: Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin, za pokušino iz Bohinjske Bistrice na Orožnovo kočo na Planini za Liscem pod Črno prstjo (foto Manca Ogrin)
CIPRA Slovenija je več kot desetletje izdajala brošuro Vozni redi v Alpah in pripravljala načrte umirjanja prometa v alpskih dolinah, planinska zveza pa je v letu 2023 sprejela pobudo Peš iz dolin do višin, ki je dolgoročna usmeritev PZS spodbujanja trajnostnega in okolju prijaznega obiska gora - s hojo, kolesarjenjem do izhodišč planinskih izletov, uporabo javnega potniškega prometa in sopotništvom oz. zapolnjevanjem mest v osebnih vozilih. "Z izbiro izhodišča in cilja planinskega izleta v dolini imamo priložnost doživeti in spoznati izbrani cilj od vznožja do vrha. Tak pristop je gorskemu okolju prijaznejši in tudi najbolj etičen. V okviru PZS se v naslednjih letih načrtuje urejanje začetkov planinskih poti s postajališč JPP, kar je bilo v preteklosti marsikje opuščeno," napoveduje Dušan Prašnikar s PZS, kjer so lani skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU zasnovali zbirko nizkoogljičnih izletov po Sloveniji. "V okviru projekta LIFE IP CARE 4CLIMATE smo pripravili spletno aplikacijo V hribe z javnim prevozom, v kateri je predstavljenih 40 planinskih izletov, ki so dostopni z javnim potniškim prometom in so razporejeni po večjem delu Slovenije, njihov potek pa je umeščen v informacijski sistem maPZS," je med drugim povedal Matej Gabrovec z GIAM, strokovnjak za javni potniški promet v Sloveniji.
Na fotografiji: Klemen Langus, Gorazd Gorišek, Matej Gabrovec, Martin Šolar, Katarina Žemlja, Dušan Prašnikar in Deja Jakopič v en glas: Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto (foto Manca Ogrin)
Ogrodje JPP v Sloveniji predstavlja avtobusni prevoz in potovanje z vlakom. Katarina Žemlja, namestnica direktorice CIPRE Slovenija, je nanizala prednosti uporabe JPP: "Javni prevoz nudi varen, udoben in ugoden transport do mnogih izhodišč. Vožnja z JPP je manj stresna, uporabniki so lahko bolj sproščeni, začetek in konec ture sta lahko na drugi lokaciji, hkrati pa je tudi stroškovno dostopna, posebej ob koncih tedna in praznikih, ko velja 75-odstotni popust na vožnjo z avtobusom ali vlakom." Iskanje povezav JPP je na državni ravni možno prek preglednika voznih redov avtobusov in potniških vlakov v Sloveniji ali načrtovalca poti AtoB. Navedla je še, da so osnovnemu omrežju zaradi velikega obiska v poletni sezoni, predvidoma za čas julija in avgusta, na marsikaterem gorskem (in tudi preostalem) območju Slovenije lokalno ali regionalno organizirani dodatni javni prevozi, nekateri brezplačno, določeni pa proti plačilu. Nabor možnosti je predstavljen na spletni strani PZS.
Na fotografiji: Poleg prometnega načrtovanja, izvajanja ukrepov in vlaganja v infrastrukturo je pri umirjanju prometa ključnega pomena tudi spreminjanje navad ljudi (foto Manca Ogrin)
Eden boljših primerov trajnostne mobilnosti v gorskih območjih Slovenije predstavlja Občina Bohinj, ki že desetletje nenehno nadgrajuje možnosti za mobilnost brez lastnega motornega vozila. "Rast turizma v zadnjih letih je prinesla dodaten pritisk motornega prometa na območje Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Pod največjim pritiskom so poleg turističnih središč, kot so Bohinj, Bled in Kranjska Gora, predvsem alpske doline, ki so izhodišča za obiskovanje visokogorja. Zavedajoč se te problematike, je bil že leta 2007 pripravljen načrt umirjanja prometa v Julijskih Alpah za območja Bohinja, Mangarta in Doline Vrat. Občina Bohinj je pozneje pripravila še Študijo zapor v Triglavskem narodnem parku," je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, in izpostavil tudi izzive pri umirjanju prometa: "Poleg prometnega načrtovanja, posledičnega izvajanja ukrepov in vlaganja v infrastrukturo, ki krepi tako imenovano intermodalnost, je ključnega pomena tudi spreminjanje navad ljudi. To je najbrž najtežji izziv, ko govorimo o umirjanju prometa v tem občutljivem območju."
Katarina Žemlja s CIPRE Slovenija je predstavila primere dobre prakse iz tujine, kjer velja omeniti BergBus v Nemčiji, ki vozi iz Münchna do Bavarskih Alp, plačljiv AlpenTaxi v Švici za doseganje izhodišč planinskih poti, ter brezplačni dopolnitvi JPP, kot sta npr. EMMI-Mobil in Rosi-Mobil v Nemčiji. Večina primerov dobrih praks je tako kot pri nas tudi v tujini sezonskih rešitev za zadnje kilometre na lokalni ravni, večjih, uspešnih sistemskih rešitev pa tudi v drugih alpskih regijah primanjkuje in se soočajo s podobnimi težavami kot mi.
Na fotografiji: Novinarska konferenca s predstavitvijo projekta Z JPP do dolin in peš do višin na Orožnovi koči pod Črno prstjo (foto Manca Ogrin)
"Eden izmed glavnih in ključnih izzivov obiska gora z JPP v Sloveniji je frekvenca voženj javnega potniškega prometa, saj mora biti ta dovolj velika, da ga lahko ljudje uporabljajo tako za vsakdanje opravke, kot za prostočasne dejavnosti, kot so izleti v gore. Čas potovanja z JPP se dodatno podaljša s prestopi, saj vožnje različnih linij med seboj niso primerno usklajene, če pa je čas čakanja primerno kratek, pa smo uporabniki zaradi stalnih zamud primorani izbirati varnejše prestopne časovne okvire, s čimer si podaljšamo čas potovanja in prestopanja," je aktualno stanje v Sloveniji kritično ocenila Katarina Žemlja. Izpostavila je še, da bi redne medkrajevne linije avtobusov v gorska območja morale imeti zgodnejše odhode. Zelo velik izziv predstavlja tudi dostopnost do informacij o alternativnih možnostih prihoda osebnemu avtomobilu, saj je v Sloveniji več ponudnikov JPP, vozni redi med seboj niso usklajeni, prav tako niso integrirane tudi vozovnice. Po njenih besedah predvsem v času glavne turistične sezone na določenih relacijah (npr. Bohinj-Ljubljana) prihaja do prenapolnjenih avtobusov, kar je razveseljivo, da je povpraševanje tako veliko, slabo pa je, ker se na prevoz ne moreš zanesti. "Poleg teh bolj organizacijskih pomanjkljivosti je treba nasloviti še socialno vključenost, saj morajo biti sistemi pravični in dostopni za vse. Predvsem pri nekaterih shuttle prevozih v času turistične sezone je možen nakup samo prek spleta - starejši si npr. ne znajo kupiti vozovnice prek spleta, lahko se ti izprazni baterija na telefonu ipd. Pri lokalnih alternativnih prevozih za dostop do izhodišč planinskih poti pa se pozablja na ekonomsko ranljivejše skupine, ki si zaradi pomanjkanja regionalnih linij JPP ne morejo privoščiti dragih parkirnin v kombinaciji s shuttle prevozi," je pristavila namestnica direktorice CIPRE Slovenija.
Kljub vsem izzivom je z dovolj odločenosti, načrtovanja, časa in prilagajanja mogoče izpeljati marsikaj. Mladinski odsek PD Kranj se na primer na svoje izlete in tabore pogosto odpravi z vlakom ali redno avtobusno linijo. Njihov rekord je celo 299 vseh udeležencev, torej mentorjev in otrok, na planinskem izletu, na katerega so se peljali z vlakom.
Tudi aktivna športnica Deja Jakopič je redna uporabnica JPP za v hribe. Ker jo je v zadnjih letih prevzel trail tek na daljše razdalje, se zelo rada odpravi na trening kar z vlakom ali avtobusom, čeprav bi bilo kakšno izhodišče hitreje in lažje dosegljivo z avtomobilom. "Na ta način opravim še kakšen kilometer več in imam dodaten izziv, včasih pa še dodatno motivacijo, da malo 'stopim na plin' in ujamem javni prevoz za nazaj domov, poleg tega pa se izognem gostemu prometu in težavam z iskanjem prostega parkirišča," je predstavila prednosti svoje odločitve, vidi pa še dovolj možnosti za izboljšave: "Menim, da je na področju uporabe javnega prevoza (tudi za izlete v hribe oziroma naravo) v Sloveniji še veliko manevrskega prostora za izboljšave - tako pri miselnosti prebivalstva, kot tudi pri sami organizaciji javnega prevoza, v smislu, da bi bil ta pogostejši, hitrejši in da bi bile različne oblike javnega prevoza medsebojno bolje integrirane."
Na fotografiji:Gorazd Gorišek in Franci Beguš s prenovljenim in dopolnjenim vodnikom Razširjena slovenska planinska pot, v katerem je med štirimi novimi cilji RSPP tudi Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo (foto Manca Ogrin)
Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo (PD Bohinjska Bistrica), sicer prva koča Slovenskega planinskega društva, ni bila naključno izbrana za prizorišče novinarske konference, saj oskrbnik Franci Beguš z 10-odstotnim popustom na hrano, pijačo in prenočitev nagradi obiskovalce, ki za obisk koče uporabijo javni prevoz najmanj iz Lesc, Jesenic ali Podbrda do Bohinjske Bistrice. Kot pravi, se je njegova pobuda najbolj prijela pri šolah, nekaterih planinskih društvih, Primorci pa so to možnost prevoza koristili že prej, ker jim je zaradi predora Bohinjska Bistrica tak način najbolj na roko. Ob tej priložnosti je PZS pozval, da bi se morala več dogovarjati s prevozniki za boljše povezave z JPP ob koncu tedna in glede na aktualne planinske potrebe, dolgoročno pa si želi, da bi čim več ljudi izbralo krožne ture, da bi bili bolje informirani o tovrstnih možnostih in da bi se o tem več govorilo v medijih.
Orožnova koča na Planini za Liscem je tudi ena od štirih novih točk Razširjene slovenske planinske poti, prenovljen in dopolnjen vodnik po kateri je predstavil njegov avtor Gorazd Gorišek: "Poleg Orožnove koče so novi cilji Razširjene slovenske planinske poti še Gradišče nad Stično z Lavričevo kočo, ob kateri je tudi cerkev sv. Miklavža, Koča pri Jelenovem studencu nad Kočevjem in soteska Pekel pri Borovnici. Nova izdaja vodnika s štirimi novimi cilji prinaša tudi posodobljene predstavitve in opise poti, osveženo fotografsko podobo, QR kode izhodišč in zemljevide z vrisano potjo izletov. Na notranji strani platnic je tudi zemljevid Slovenije z označenimi cilji Razširjene slovenske planinske poti." Vodnik je prava zbirka idej za vse, ki želijo prekrižariti Slovenijo na enega najzanimivejših načinov - peš! Tudi z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin: "Do več kot polovice izhodišč za Razširjeno SPP se lahko pripeljemo z JPP, tako z vlakom kot avtobusom. Pri tem je treba imeti v mislih, da je pogostost prevozov ob koncu tedna, ko se večina odpravi na izlet, mnogo manjša kot med tednom, in da se je treba o voznem redu dobro pozanimati. Najprimernejši za obisk z javnim prevozom so tisti cilji RSPP, ki omogočajo izvedbo krožne ture. Na Kum se npr. lahko odpravimo s kar petih izhodišč, ki imajo železniško postajo (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani Most in Radeče), sestopimo po drugi poti in se z vlakom vrnemo do predvidene destinacije." Poleg novega vodnika Planinske založbe velja omeniti tudi turistični vodnik Primoža HiengaZ vlakom na potep.
Naslovna fotografija:Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - za pokušino na Orožnovo kočo (foto Manca Ogrin)
Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info