250-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice

V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Včeraj, 28. maja, so v okviru praznovanja visokega jubileja v Veliki čitalnici NUK pripravili tudi slavnostno akademijo.

Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je NUK podelila tudi red za izredne zasluge. V nagovoru je predsednica spomnila na začetke NUK in poudarila, da "imamo malo posvetnih ustanov, ki se lahko pohvalijo, da se njihova starost meri v stoletjih." Ravnatelj Viljem Leban pa je v zahvalnem nagovoru poudaril: "Narod druži želja po ohranjanju kulturne dediščine in prenašanju prihodnjim rodovom. In prav to nalogo zbiranja in ohranjanja gradiva, zlasti v slovenščini in o Slovencih opravlja NUK."

Zbrane je na akademiji nagovoril tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) dr. Peter Štih, ki je nagovoru poudaril, da je NUK najstarejša ustanova z neprekinjenim delovanjem na slovenskih tleh in eden glavnih simbolov slovenske duhovne in ustvarjalne preteklosti.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je med drugim spomnila na arhitekturno vrednost NUK ter na arhitekturo drugih knjižnic po Sloveniji. "To so prostori, ki dajejo zavetje našim mislim, ki vzgajajo otroke, dajejo zavetje refleksiji, prebiranju, ustvarjanju in širitvi domišljije, so tisti notranji javni prostori, v katerih se počutimo varne, v katere se lahko zatečemo in so tisti prostori, ki nam v družbi lažnih informacij ter v družbi, kjer pogosto tudi zapisana beseda ni nujno več tisto, na kar se lahko vsakdan zanesemo, dajejo uteho in varnost," je še poudarila ministrica.

Slavnostno akademijo sta povezovala Bernarda Žarn in Matej Puc, nastopili so duo Silece, Tomaž Gajšt in operni tercet.

Ob jubileju so v NUK pripravili tudi razstavo Hranimo misli – že 250 let. Ta skozi gradiva, misli in podobe prikazuje, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti. Na razstavo so postavili tudi izvirne zaklade iz svoje zbirke, gradivo izjemnega pomena. V razstavo so vključeni prvi popisi zbirk, katalogi in uradni dopisi.

Na ogled je tudi Stiški rokopis, eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov, ki je nastal v cistercijanskem samostanu v Stični okoli leta 1428.  

Zgodovina NUK in več informacij je na voljo na spletni strani 

Ministrstva za kulturo

Foto Katja Kodba, STA, vir spletna stran Ministrstva za kulturo

Nazaj na novice