Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Slovensko vinogradništvo že desetletja beleži izjemno žalosten trend zmanjševanja vinogradniških površin. Po katastru iz leta 1820 je bilo v Sloveniji z vinogradi zasajenih približno 50.000 ha površin. Sto let pozneje se je to število prepolovilo (okoli 25.000 ha), leta 2020 smo imeli samo še dobih 15.000 ha. Zadnja leta je ta trend še veliko bolj intenziven. Vzrokov za ta pojav je več. Eden je zagotovo menjava generacij. Starejši vinogradniki so onemogli, mladi pa v t.i. »hobi-vinogradništvu«  ne vidijo več perspektive. Drugi razlog je velika odvisnost vinogradnikov od podnebnih pogojev, ki so vse težji (pozebe, toča, neurja…). Tretja pa trženje pridelanih vin, posebej pri malih vinogradnikih. Dejstvo je, da se je potrošnja vin na podeželju bistveno zmanjšala, saj ni več skupnih del, manj je na žalost tudi druženj in zato vina ostajajo v kleteh.  Če se bo trend izsekavanja vinogradov nadaljeval, bomo kmalu pristali pod 10.000 ha, kljub temu, da imamo idealne pogoje za pridelavo vrhunskih vin in so slovenska vina vse bolj prepoznavna in cenjena tudi v svetu. Pri tem ne gre samo za izgubo avtentičnih vin malih vinogradnikov, ampak predvsem za izgubo unikatne kulturne krajine in izredno bogate vinogradniške dediščine, kakršne nimajo nikjer na svetu. 

Ekipa Na lepše se je v Beogradu mudila na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije. Prepoznan je po svojih kuharskih kapah, ki jih podeljuje restavracijam po svetu. Dogodka so se udeležili tudi številni slovenski kuharski mojstri, saj jim Srbija skupaj z Beogradom predstavlja pomembno tržišče za njihove goste. Beograd v tem trenutku doživlja močno renesanso gastronomije, s hitrim tempom se razvija predvsem mednarodna gastronomija zaradi velikih vlaganj s strani Kitajske. Na drugi strani pa skušajo okrepiti nacionalno kuhinjo in pri tem tradicijo nadgraditi z modernimi pristopi. 

V oddaji pa tudi več o ponudbi Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. 

Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo, zato je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem je predstavljeno življenje in delo kmetov in obrtnikov 19. in začetka 20. stoletja z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja. Petnajst različnih prenesenih ali rekonstruiranih objektov ter spremljajočih funkcijskih prvin je na muzejskem prostoru zasnovanih v treh različnih sklopih. Domačijo sestavljajo rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita z ograjenim vrtom, gospodarsko poslopje z gnojiščem in poljskim straniščem, čebelnjak, svinjaki in kozolec. Upravni del predstavlja ,loden', prvotno trška trgovina z mešanim blagom, ki ima danes tudi funkcijo muzejske trgovine z upravnimi prostori. V tretjem sklopu pa je gostinski del z vinsko kletjo v funkciji ,pušenšanka' in značilno zasajenimi brajdami. Muzej na prostem Rogatec je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta. 

Vir: Uredništvo oddaj Na lepše

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek na prvem programu RTV Slovenija ob 21.25 uri. 

Na lepše

Nazaj na novice