Vzemi si čas za pomladno raziskovanje s kampanjo Moja Slovenija

V nacionalni kampanji Vzemi si čas. Moja Slovenija, ki jo izvaja Slovenska turistična organizacija, sodelujejo vodilne destinacije, turistična podjetja, produktna združenja in partnerske institucije. Kampanja je namenjena domačim gostom, ki iščejo avtentična doživetja izven glavne turistične sezone, ter jih spodbuja, da preživljajo počitnice v Sloveniji.

Na posebni spletni strani kampanje poiščite top doživetja in ideje turističnih destinacij za aktivna doživetja v objemu neokrnjene narave, mestni oddih, podčrtan s kulturo, sproščujoče počitnice v termah ali gastronomska razvajanja z lokalnimi okusi. 

Obišli stran

Na voljo je preko 100 paketov različnih ponudnikov širom Slovenije. Še razmišljate? Pobrskajte in si rezervirajte svoj oddih.

Seznam posebnih ponudb

Prispevki slovenskih medijev

Kampanji Moja Slovenija se v koprodukcijskem sodelovanju pridružujejo tudi slovenski mediji. Z odličnimi prispevki, inovativnimi reportažami in nagradnimi igrami vsak teden spodbujajo prebivalce naše dežele k dopustovanju doma.

Planet na obisku

na Planet TV se vsak četrtek ob 18.35  z rubriko Planet na obisku potepamo po Sloveniji. V novi sezoni predstavljamo Slovenijo kot ustvarjalno destinacijo, ki ni le zelena in trajnostna, ampak tudi urbana in zgodovinsko vznemirljiva, s privlačno kulturno dediščino.

Prejšnji teden je Eva Cimbola obiskala destinacijo Kamnik. Srednjeveško mesto Kamnik ima v spomladanskem času še poseben čar in vas toplo vabi na izlet ali prijetni oddih v objem Kamniško-Savinjskih Alp. 

Preberi članek

Ta teden pa smo v oddaji Planet na obisku odkrivali Portorož in Piran na drugačen način. Vabljeni z Evo Cimbol na ribolov, v Tartinijevo hišo in na lov na tartufe.

Preberi članek

V sklopu oddaj Planet lahko sodelujete tudi v nagradni igri, ki poteka v oddaji in na FB strani Planet TV, nagrade pa podarjajo turistični ponudniki na destinaciji.

16. sezona naPOTkov posvečena predstavitvi rokodelcev in starih obrti

Kampanji Moja Slovenija se partnersko že od samega začetka pridružuje Prvi program Radia Slovenia. 16. sezona oddaje in podkasta naPOTki je namenjena starim obrtem in rokodelstvu. Vsako nedeljo ob 6.45 ne zamudite nove reportaže.

Prisluhi podkastom naPOTKI

Vsaki reportaži je dodana tudi tedenska nagradna igra (sreda ob 6.45). Kratkemu povzetku reportaže sledi (tematsko) nagradno vprašanje, ki tedenskemu nagrajencu prinese tudi uvrstitev v žreb za glavno nagrado ob koncu sezone. Tedenske praktične nagrade podarja STO, glavno nagrado KULINARIČNO DOŽIVETJE S PRIDIHOM RIBNIŠKE TRADICIJE ZA DVE OSEBI pa podarja Turizem Ribnica. Program ponuja tradicionalno a hkrati sodobno kulinarično doživetje. Nekajurno spoznavanje Ribnice pri lokalnih ponudnikih bo prijetno začinil vaš obisk destinacije.Več o programu

Vabljeni k poslušanju:

'Srčece moje ljubi srčece tvoje'

'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.

»Sodarstvo je romantičen poklic, v katerem pa ni nobene romantike«

Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!

"Na deževen dan ni več toliko popravil dežnikov kot včasih"

Današnji Napotki so kot nalašč za deževne dni. Odpravili se bomo namreč k edini dežnikarici v Ljubljani. Lana Furlan je vzela svoj polomljen dežnik in se sprehodila do Trubarjeve ulice 13. Tam jo je že pričakala Marija Lah, ki ji je povedala vse skrivnosti popravljanja in izdelovanja dežnikov in senčnikov. Več pa v Napotkih.

»Če potičnica ni pravih mer, bo potička na pol surova«

Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.

Na Vorančevi kovači se železo kuje, dokler je vroče

Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.

"Za ohranjanje starih obrti potrebujemo prizadevne posameznike s čutom za dediščino"

V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.

Delite doživetja na družbenih omrežjih s ključnikoma #mojaslovenija in #IfeelsLOVEnia. 

Nazaj na novice