20 let polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji

Simbolično se je odvila v bližini Trga Evrope, na katerem sta pred 20 leti takratna predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsednik vlade dr. Anton Rop odštevala zadnje sekunde pred vstopom v unijo evropskih držav, ki je pomenil eno od prelomnic v življenju državljanov Slovenije. Proslava je potekala 9. maja, ko se na dan Evrope spominjamo tudi začetka evropskega združevanja, ki ga je zaznamoval podpis Schumanove deklaracije.

Goste sta nagovorila predsednik vlade dr. Robert Golob in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Predsednik vlade  dr. Robert Golob je v govoru poudaril, da je Evropa bistveno več kot le samo skupek držav ali politična institucija: "Evropa je tudi skupnost vrednot. Vključenost, povezanost med narodi, pa tudi spodbujanje raznolikosti," in izpostavil, da je pot Slovenije v Evropski uniji dolga: "Začeli smo kot država kandidatka. To je bilo obdobje, ki je trajalo deset let in ni bilo vedno enostavno. Smo se pa veliko naučili."

Program proslave se je dotaknil časov, ko se je rojevala ideja o združitvi evropskih narodov pod eno zastavo in spomnila na številne možnosti, ki so jih država in posamezniki dobili zaradi pridružitve Slovenije uniji, saj lahko danes neovirano potujejo, pridobivajo znanje in izmenjujejo izkušnje s kolegi iz drugih evropskih držav, tisti, ki ostajajo doma, pa se tudi zaradi različnih evropskih mehanizmov financiranja lahko odločajo za smele podvige in projekte, o katerih so lahko pred tem le sanjali. Vse prevečkrat namreč pozabljamo, kakšne dobrobiti nam pripadnost uniji prinaša in da te ugodnosti ter pravice niso trajne, da jih je treba nenehno zagovarjati in braniti.

Režiserka proslave mag. Neda R. Bric je premišljeno izbrala tako nastopajoče kot besede, ki jih povezujejo v celoto, od preteklosti, začetkov, samega vstopa v unijo in sodobnosti, kjer kljub dejstvu, da je Evropska unija zagotavljala mir, danes, ko na mejah zopet rožlja orožje in se v samem jedru unije zbujajo duhovih starih nacionalizmov, za katere smo mislili, da so za vedno pokopani, ta ni več tako samoumeven. Zato se je program proslave ozrl v skupno prihodnost, ki naj upošteva raznovrstnost vseh držav in narodov, ki sobivajo v njej, ne glede na velikost njihovih držav ali številčnost prebivalstva. Unija je namreč projekt solidarnosti, razumevanja, miru in zaveze skupnosti, da spoštuje in spodbuja različnost vseh kultur, ki tvorijo njeno enovito celoto in s svojimi posebnostmi dodajo skupni evropski kulturi posebno barvitost.

Pri ustvarjanju proslave so poleg vrhunskih domačih ustvarjalcev sodelovali tudi umetniki, ki so svoje karierne poti zastavili v drugih delih Evrope in sveta. Policijskemu orkestru, Zboru Slovenske filharmonije, duu Silence, Vladu Kreslinu, duetu Saše Vipotnik in Aleksandre Ilijevski ter skupini Trombone Connection so se pridružili tudi DJ Brlee, dirigent Simon Perčič in pianist svetovnega slovesa Alexander Gadjiev. Silence sta posebej za proslavo ustvarila novo skladbo, poimenovano Evropa in tudi ostala glasba na proslavi bo zazvenela v novih priredbah. Poleg pa so tudi zamejski rojaki, med njimi tržaška igralka Lara Komar, ki je skupaj z igralko Laro Fortuna povezovala program, ki ga je obogatila še mednarodna plesna skupina MN Dance Company s plesalci iz vsega sveta, čez vse pa se je prepletal video režiserke Jasne Hribernik.

Scenarij in režija sta delo mag. Nede R. Bric, scenografijo so si zamislili Rene Rusjan, Boštjan Potokar in Zala Zia Lenardič, koreografijo ustvarjata Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, kostumografijo Nataša Recer, svetlobo oblikoval Andrej Hajdinjak.

Prireditev je bilo moč spremljati v neposrednem prenosu na I. programu Televizije in I. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.

Ob proslavi 9. maja so praznovanje v Novi Gorici dopolnili tudi različni spremljevalni dogodki, od simulacije Evropskega parlamenta in tržnice aktivnosti, ki so ju pripravili dijaki Gimnazije Nova Gorica, predstavitve uspešnih projektov, izvedenih s pomočjo evropskih sredstev, pogovora ministrice za zunanje in evropske zadeve z izbranimi Slovenci v institucijah EU, do predstavitve programov Evropske prestolnice kulture 2025. Po proslavi je na travniku Mestna občina Nova Gorica pripravila koncert velikana slovenske glasbe Vlada Kreslina in Malih Bogov.

Predstavitev uspešnih projektov, izvedenih s pomočjo evropskih sredstev

V okviru obeležitve 20-letnice Slovenije v EU, je na Bevkovem trgu v Novi Gorici potekala tudi predstavitev uspšenih projektov, izvedenih s pomočjo evropskih sredstev. Proslavi je sledilo kulinarično dogajanje, v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s Slovensko turistično organizacijo. S predstavitvijo slovenskih prehranskih proizvodov, ki imajo zaščito EU, so obiskovalcem predstaviti tudi evropske vrednote in dosežke na področju varovanja in ohranjanja prehranske raznolikosti, z vrhunsko kulinariko pa gastronomska doživetja naše dežele. 

Na fotografiji: gastronomska doživetja Slovenije je obiskovalcem približal nosilec Michelinovega priznanja 2023 iz Nove Gorice, Uroš Fakuč. 

Več o dogodku na povezavah

20. obletnica vstopa Slovenije v EU

20 let Slovenije v EU

Slovenski turizem je v zadnjih dveh desetletjih spisal zgodbo o uspehu

Slovenski turizem, ki je že od nekdaj močno vpet v evropski prostor, je s polnopravnim članstvom Slovenije v EU dobil še nov zagon, kar je nedvomno dodatno prispevalo k dobrim rezultatom in razvoju turizma v zadnjih dveh desetletjih. Turizem je danes eden najpomembnejših in hkrati najbolj perspektivnih panog slovenskega gospodarstva, ki pomembno prispeva k gospodarskim rezultatom, razvoju ter prepoznavnosti in ugledu Slovenije.

·       Skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu danes predstavlja blizu 10 % celotnega BDP, število zaposlenih v turizmu pa 10 % vseh zaposlitev, kar je več kot 92.000 delovnih mest.

·       Število tujih gostov se je v zadnjih 20ih letih povečalo za 3-krat, njihovih prenočitev pa za 2,6-krat. Skupno število turistov se je povečalo za 3,7-krat.

·       Vrednosti izvoza potovanj je v letu 2004 znašala 1,2 milijarde evrov, v letu 2023 pa 3,24 milijarde evrov.

·       Turizem je v zadnjih dveh desetletjih ključno prispeval k oblikovanju podobe naše države na evropskem in globalnem trgu. V turizmu Slovenijo promoviramo kot trajnostno, zeleno destinacijo na stičišču Alp, Sredozemlja, Krasa in Panonske nižine, ki ponuja izjemno raznolikost na majhnem prostoru, to pa omogoča številna zanimiva doživetja ljubiteljem zdravega, aktivnega oddiha, ljubiteljem kulturnih doživetij, gastronomije, poslovnim gostom.

·       Turizem je v tem obdobju močno okrepil komunikacijsko znamko I feel Slovenia, ki je nastala leta 2007 in jo pri tem osmislil z izpostavljanjem vrednot znamke in razvojem trajnostnega turizma. Veseli dejstvo, da se znamka v zadnjih letih pospeseno uveljavlja tudi na drugih področjih.

·       Slovenija je bila v zadnjih 20ih letih deležna izredne strokovne in medijske pozornosti, kar se je odražalo v dvigu prepoznavnosti in ugleda Slovenije, vrsti priznanj in izpostavljena lestvicah, k čemur je pomembno prispeval tudi turizem.

·       Turizem je odigral ključno vlogo na področju trajnostnega razvoja Slovenije in butične, inovativne in na edinstvenih, avtentičnih in zelenih doživetjih temelječe ponudbe višje dodane vrednosti.

·       Turizem je pomembno prispeval k trajnostnemu razvoju Slovenije, pri tem pa  ima ključno vlogo Zelena shema slovenskega turizma.

Rezultati slovenskega turizma v 25 letih so plod trdega dela in uspešnega sodelovanja vseh deležnikov slovenskega turizma. V turizmu smo ponosni na dobro in učinkovito sodelovanje vseh deležnikov s ciljem doseganja največjih sinergij. Zavedamo pa se, da rezultati hkrati pomenijo tudi zavezo za doseganje novih, še višjih in zahtevnejših ciljev slovenskega turizma.

Za turizem je vstop v območje brez notranjih meja pomenil predvsem priložnost za »doživeti Evropo brez meja.«

Naslovna fotografija: Pred začetkom državne počastitve se je premier dr. Robert Golob srečal s ključnimi akterji ob vstopu  Slovenije v  EU leta 2004.

Foto: Borut Živulović/ Bobo

Nazaj na novice