Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? 

Gorenjska je bila v prejšnjem stoletju ena izmed najrazvitejših industrijskih pokrajin, tako da je slika industrijskih panog, ki so narekovale tako poslovno-ekonomsko kot tudi družbeno življenje prebivalcev, zelo raznolika. Še posebej živahno je bilo na Jesenicah, kjer je industrijska dediščina zbrana v nekdanjem fužinarskem naselju Stara Sava. Prostor, ki datira v konec 17.stoletja je zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Značilni objekti Stare Save pa so upodobljeni celo na bakrorezu Andreja Trosta v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

Na poseben način pa so se letos industrijski dediščini poklonili v Idriji, kjer Antonijev rov praznuje 30-letnico. Rov je bil izkopan leta 1500 in velja za najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi, sam rudnik, ki velja za prvi turistični rudnik na Slovenskem,  pa se uvršča na drugo mesto kot največji rudnik živega srebra na svetu. V sklopu obletnice so v Idriji na Mestnem trgu pripravili razstavo posvečeno Antonijevem rovu, s katero Center za upravljanje z dediščino živega srebra vstopa v dogodke jubilejnega leta rudnika živega srebra. Razstava se bo v prihodnje iz Idrije selila še v park Škocjanske jame, Tehnični muzej Slovenije ter jeseni v park vojaške zgodovine v Pivko. Opuščeni rudnik je sestavni del dediščine živega srebra v Idriji, vpisane na seznam Unescove svetovne dediščine.

Posebno poglavje kulturne dediščine pa predstavljajo v Pivki, kjer Park vojaške zgodovine ravno v teh dneh praznuje svojo 20-letnico, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili turistično zgodbo o uspehu javnega muzeja. Propadajoči objekti opuščenih vojašnic in degradirano območje so namreč dolga leta predstavljali velik problem za lokalno skupnost in občino Pivka. Zaradi izpostavljenosti in lege neposredno ob magistralni cesti so propadajoče zgradbe ne samo močno kazile celo območje, ampak postajale tudi nevarne. S pomočjo evropskih sredstev ter močne volje lokalnega okolja in Občine Pivke je tako leta 2004 nastal Park vojaške zgodovine, ki je s svojo ponudbo postal največji muzejsko-zgodovinski kompleks v tem delu Evrope, skozi leta pa si je priboril tudi status enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji, saj letno dosegajo skoraj 60 tisoč obiskovalcev. Park je tudi vojaško zgodovino tega območja, kjer je (še posebej v času bivše Jugoslavije) navzočnost vojske predstavljala veliko težavo za razvoj turizma, obrnila kraju v prid. Danes se Pivka s ponudbo Park presihajočih pivških jezer, Centrom Dina ter Parkom vojaške zgodovine samozavestno postavlja na turistični zemljevid Slovenije. In če je bila vojska še pred dobrimi dvajsetimi leti razvojna ovira, danes v zgodbi tehnične-kulturne dediščine predstavlja razvojni potencial tega območja.

Vir: Uredništvo oddaj Na lepše

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek na prvem programu RTV Slovenija ob 21.25 uri. 

Na lepše

Nazaj na novice