Slovenija. Doma v Evropi - že 20 let

S širitvijo, ki ji po obsegu tudi v svetu ni primerjave, pa je pridobila tudi Evropska unija: z vstopom 10 držav je evropski kontinent skorajda v celoti postal območje brez (notranjih) meja, kjer ljudje, storitve in blago prosto prehajajo med državami, uvedba evra pa je potovanja in poslovanje znotraj EU še dodatno poenostavila. 

Velika širitev, ki je tudi v starih članicah zahtevala pripravljenost na spremembe 
Širitev leta 2004 je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije. Šele desetletje pred tem so bila namreč prvič natančno določena tudi pristopna merila (t. i. maastrichtski kriteriji): stabilna demokracija, spoštovanje človekovih pravic, konkurenčno tržno gospodarstvo in prevzet pravni red Unije so bili ključni pogoji za članstvo. Od bodočih članic, tudi od Slovenije, je to pred vstopom zahtevalo precejšen napor pri vpeljavi nujnih sistemskih sprememb. 
A priprave na članstvo niso bile zahtevne le za nove članice. Na tako veliko širitev so se morale pripraviti tudi dotedanje članice. Spremembe (Pogodba iz Nice, 2003) so se nanašale na: spremembo postopka odločanja, izrazito zmanjšanje števila primerov, ko je moral Svet EU odločati z absolutno večino, spremembo ponderiranja glasov posameznih držav članic pri glasovanju v Svetu EU s kvalificirano večino, novo razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Italija so se odpovedali drugemu komisarju, okrepitev pooblastil predsednika Evropske komisije. 

»EU bonbončki«, ki nam bogatijo vsakdan 
·        Ali poznate številko 112? V nujnih primerih lahko povsod v EU s stacionarnega ali mobilnega telefona pokličete na brezplačno telefonsko številko za klic v sili 112. 
·        Erasmus+, program študijskih izmenjav, ki številnim študentom iz Slovenije omogoča neprecenljivo izkušnjo študija v tujini, bogati pa tudi domače študijske programe. 
·        Krepitev ekološkega kmetijstva v Sloveniji: po vstopu v EU je skoraj 6 odstotkov več kmetij usmerjenih v ekološko pridelavo. 
·        Brezplačna evropska kartica zdravstvenega zavarovanja 
·        Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti, na slovensko pobudo tudi z razglasitvijo evropskega dneva (29. april) 
·        Nižji stroški mobilne telefonije znotraj EU 
·        Prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo 
·        Evropska zaščita opraševalcev in medu 

Nova Gorica tudi po 20 letih simbol povezovanja 
Vstop v EU smo 1. maja 2004 v Sloveniji prešerno praznovali. Nič drugače ni bilo po Evropi, Nova Gorica pa je tistega dne s srečanjem med takratnim predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem in takratnim predsednikom vlade dr. Antonom Ropom postala vseevropski simbol povezovanja in združevanja. Zato bomo tudi 20. obletnico vstopa na dan Evrope, 9. maja, praznovali v Novi Gorici. Ker bo mesto v letu 2025 skupaj z italijansko Gorico tudi evropska prestolnica kulture (EPK), ima osrednje praznovanje obletnice v tem mestu še dodaten simbolni pomen. 

9. maja v Novi Gorici državna proslava in široka paleta spremljajočih dogodkov 
Državna proslava ob 20. obletnici vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo se bo odvila v bližini Trga Evrope, na katerem sta pred 20 leti takratna predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Anton Rop odštevala zadnje sekunde pred vstopom v unijo evropskih držav, ki je pomenil eno od prelomnic v življenju prebivalk in prebivalcev Slovenije in Evropejk in Evropejcev. Proslava bo 9. maja, na dan Evrope, ko se spominjamo tudi začetkov evropskega združevanja s podpisom Schumanove deklaracije. 
Na praznovanje smo povabili oba tedanja akterja, Romana Prodija in dr. Antona Ropa. S profesorjem Prodijem bomo v vladnem GOVSI podkastu obudili spomine na čas pred dvajsetimi leti in kakšno pot sta v tem času prehodili Slovenija in Evropska unija. 

Organizirana bo tudi okrogla miza ministrice Tanje Fajon z nekdanjimi evropskimi poslanci (Borut Pahor, Jelko Kacin, Romana Jordan), s sedanjim evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem ter z nekdanjim komisarjem Janezom Potočnikom. Pogovor bo posvečen izmenjavi osebnih spominov na opravljanje zahtevne komisarske funkcije in zastopanje Slovenije v Evropskem parlamentu, pogledov na razvoj EU v preteklih dvajsetih letih ter koristi članstva za Slovenijo, pa tudi razmislekom o prihodnosti Evrope. Dogodek bo v dvorani Pinta v hotelu Perla v Novi Gorici. 

9. maja bo v Novi Gorici predstavljen tudi del uradnega programa EPK 2025. Na osrednjih prizoriščih EPK v Xcentru in Krilu Rusjan bodo umetniki javnosti odprli svoje ateljeje, studie in odre ter predstavili projekte, ki že nastajajo v okviru EPK. Uradna otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, ki bo naslednje leto še tesneje povezovala Novo Gorico in Gorico, bo 8. februarja 2025. 

Že 8. maja bo v čast 20. obletnice vstopa v EU pestro v Celju, kjer bodo predšolski otroci in osnovnošolci celjske regije na Glavnem trgu v okviru projekta Evropska vas predstavili države članice EU in države, ki so še na poti k članstvu v EU. Mladi bodo prikazali evropsko raznolikost kultur, jezikov, načinov življenja in individualnih lastnosti prebivalcev, pa tudi podobnosti med narodi znotraj EU, ki nas povezujejo in krepijo. 
Istega dne bo v Celju tudi podelitev nagrad učencem avtorjem najboljših del v literarni, likovni, fotografski, video, spletni in ustvarjalni kategoriji, ki so sodelovali v natečaju Evropa v šoli. V natečaju, ki je letos potekal pod naslovom 'Dobro se z dobrim vrača' in mlade spodbuja k razmišljanju, da imamo vsi priložnost in dolžnost sooblikovati prihodnost Evrope, ki bo lepa za vse, so sodelovali vrtčevski otroci, osnovnošolci in srednješolci, učenci s slovenskih šol v zamejstvu in tudi učenci šol s prilagojenim programom. Na natečaju sicer vsako leto sodeluje več kot 10.000 mladih. 

9. maja popoldan se bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici odprl Festival dobrih EU zgodb, ki jih bo zbrala in predstavila agencija SPIRIT, večer po državni proslavi pa bo popestrilo kulinarično razvajanje v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in STO. S predstavitvijo slovenskih prehranskih proizvodov, ki imajo zaščito EU, želimo obiskovalcem predstaviti tudi evropske vrednote in dosežke na področju varovanja in ohranjanja prehranske raznolikosti. 

V začetku maja bo slovesno tudi v Bruslju, kjer bo Slovenija z ostalimi devetimi članicami, ki so v EU vstopile 1. maj 2024, sodelovala pri izvedbi nekaterih skupnih dogodkov za obeležitev obletnice največje širitve EU. 

Tako državna proslava kot večina ostalih dogodkov v Sloveniji in v Bruslju bo odprtih za javnost. 

Več informacij o obletnici in dogodkih lahko najdete na spletnem portalu GOV.SI. 
 

Vir in več informacij: 

Spletna stran Vlade RS
 

Interaktivna publikacija SURS ob 20letnici članstva Slovenije v EU

Ob praznovanju 20-letnice članstva v Evropski uniji SURS izdajam novo interaktivno publikacijo. V njej z izbranimi statističnimi podatki prikazujemo razmere v Sloveniji in njen položaj v primerjavi s preostalimi članicami.

Slovenija je bila ena izmed desetih držav, ki so se 1. maja 2004 pridružile EU. Poleg nje dve desetletji od vstopa praznujejo tudi Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška.

V interaktivni publikaciji prikazujemo položaj Slovenije v primerjavi z drugimi članicami EU. Ponujamo vpogled, kako so se od vključitve do danes spremenile kakovost življenja ter razmere v gospodarstvu in družbi. Podatki so ponazorjeni z interaktivnimi grafikoni, dodane so tudi povezave do uporabljenih podatkov iz SURS-ove baze SiStat in Eurostatove podatkovne baze. V obeh je na voljo še več podatkov, ki so vam lahko v pomoč pri dodatnem raziskovanju.
 

Med drugim lahko izveste naslednje:

• Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev Slovenije v starostni skupini 55–64 let je leta 2008 znašala 33 %, tri leta pozneje je upadla na najnižjo raven (31 %), od takrat pa je stalno naraščala in je leta 2022 dosegla najvišjo vrednost, 55 %.

• Leta 2004 je imelo v Sloveniji dostop do interneta od doma 47 % gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba med 16. in 74. letom. Do leta 2023 se je delež povečal za 47 odstotnih točk, na 94 %.

• Vrednost blagovne menjave je bila v Sloveniji leta 2022 okoli štirikrat tolikšna kot ob vstopu v EU. Izvoz je dosegel vrednost 52,6 milijarde EUR (2004: 12,8 milijarde EUR), uvoz pa 56,6 milijarde EUR (2004: 14,1 milijarde EUR).

Za več podatkov lepo vabljeni k ogledu nove publikacije 20 let Slovenije v EU.

Vir in več informacij

SURS

Nazaj na novice