Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imelo v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju. Marjana Grčman se je v družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, podala prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Zorko Bajc je znan tudi po svoji zgledni in kontinuirani obnovi sakralnih spomenikov v Piranu.

Shyama je v oddaji obiskala edinstven muzej Primorcev in Istranov v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij.

Zanimiva zgodba iz Prekmurja pa je tudi  Časarov mlin, zaščiten kulturno-tehnični spomenik Slovenije. V njem je ohranjena in obnovljena strojna oprema za mlinarsko dejavnost. Zanimiv je stroj na lesni plin in Francisova turbina. Mlin se nahaja v dolini Ratkovskega potoka, zato se lahko s pomočjo etnološke zbirke v idiličnem okolju seznanite tudi s predmeti, ki so jih naši predniki uporabljali za vsakdanje življenje na deželi. Poučno in zanimivo!

V oddaji tudi več o pozabljeni vasici Ajdna, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine. V družbi konzervatorja in arheologa dr. Milana Sagadina, ki je dolga leta vodil arheološka izkopavanja na Ajdni, se je Marjana Grčman odpravila na kamniti zob. V poznoantični vasici je tako na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na tem majhnem prostoru 27 objektov in preko dva tisoč prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj).

Vir: Uredništvo oddaj Na lepše

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek na prvem programu RTV Slovenija ob 21.25 uri. 

Na lepše

Nazaj na novice