Uspešno izpeljana 2. Čezmejna borza lokalnih ponudnikov Zeleni kras

Letos se je kot glavni organizator območja Primorsko-notranjske regije in čezmejnega prostora Primorsko-Goranske županije vključila Regionalna razvojna agencija Zeleni kras - regijska destinacijska organizacija, ki skrbi za razvoj in promocijo turistične destinacije Zeleni kras. Odločevalci so prepoznali turizem v tem čezmejnem prostoru 

Lani se je v Ilirski Bistrici predstavilo 36 ponudnikov, letos pa se je vabilu sodelovanja odzvalo preko 50 turističnih predstavnikov iz obeh strani nekdanje meje - vse od 

TIC-ev, nastanitvenih obratov, gostincev, lokalnih turističnih vodnikov, organizatorjev potovanj, turističnih društev in predstavnikov kmetijsko-predelovalnega sektorja (čebelarji, živinorejske kmetije, sadjarji, oljkarji in vinarji). Vse z namenom mreženja, spoznavanja ponudbe in sklepanja konkretnih poslov. 

V sklopu Čezmejne borze se je odvila tudi okrogla miza na kateri so sodelovali Dubravka Kalin, direktorica Direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu, Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave in razvoj iz STO-ja, Nina Kenda, iz Direktorata za strukturno politiko in razvoj podeželja na kmetijskem ministrstvu,  Nedo Pinezić, turistični svetovalec iz podjetja Quanarius DMO in Dejan Iskra, vodja Regionalne Destinacijske Organizacije Postojnska jama Zeleni kras. 

“Projektna partnerstva so v tem čezmejnem prostoru v glavnem že utečena in vzpostavljena. V bodoče pa moramo stremeti k temu, da bomo ustvarjali partnerstva, ki bodo živela in funkcionirala tudi po tem, ko ne bo več evropskih sredstev. Zaenkrat je eden redkih čezmejnih produktov tega teritorija je čezmejni projekt Explore the Wonder Nature, ki povezuje območje Snežnika in Gorskega Kotarja.” je izpostavil mag. Boštjan Požar, direktor RRA Zeleni kras. 

“Priložnost za ta prostor je tudi gastronomija, glede na to, da bo Kvarner Evropska gastronomska regija 2026. Tu vidim ekonomski izkupiček v čezmejnem sodelovanju kuharskih mojstrov, kmetov in tudi v izpeljavi študijskih tur. ” je povedala Barbara Zmrzlikar, STO o večjem trženju gastronomije skupaj z inovativno kulturno dediščino, ki je tudi aktualna dvoletna komunikacijska tematika. 

Nedo Pinezić, eden bolj navdihujočih govornikov na letošnji Čezmejni borzi, pa je navdušeno izpostavil prednosti tega spregledanega prostora:  “Čezmejna destinacija Zeleni kras in zaledje Kvarnerja je priložnost za vašo turistično avanturo življenja. Na eni strani imate eno zadnjih evropskih divjin, kjer živijo tri velike zveri (medved, volk in ris), na drugi strani pa je samo 20 minut iz Opatije že Jadransko morje. To povezovanje je zmagovalna kombinacija, tako za regijo kot za goste.”

O povezovanju, ki ga ni prekinila niti 30 let trajajoča meja, priča tudi podatek, da sta občini Ilirska Bistrica in Matulji pobrateni, in da skupaj praznujeta Svetovni dan turizma. Tako Maja Uljan, direktorica TIC-a Ilirska Bistrica kot Marijana Kalčić, direktorica Turističnega združenja Matulji sta izpostavili kolesarjenje, kot produkt, ki že sedaj povezuje obmejni prostor ob nekdanji meji.

“Z današnjo borzo želimo prispevati k večji lokalni samooskrbi, h krajšim dobavnim verigam, k povečanju potrošnje ter nenazadnje vzpostaviti platformo za povezovanje med lokalnimi ponudniki. Če je bil lani  občutek, da turizem v tej regiji še išče svojo identiteto, se letos stanje na terenu postopoma spreminja in popravlja. S prenovo muzejev, novo turistično infrastrukturo, novimi kolesarskimi potmi, razvojem pohodniških poti in novimi čebelarskimi produkti ter tudi medijsko promocijo. Če hočeš z nekom sodelovati, ga moraš najprej spoznati.” je namen borze povzela Marjana Grčman, predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije in tudi moderatorka okrogle mize.

Pod črto - prostor na prepihu - na konfinu kot radi rečejo domačini - je dobra turistična zgodba. Meja je prezrta zgodba v turizmu, sploh če pomislimo na bogato zgodovino in avtentično kulturno dediščino.  Na čezmejnem prostoru Zelenega kraja  in Primorsko-Goranske županije so doma edinstvene pustne maske (zvončarji in škoromati), ki v stoletjih niso utonile v populizem - še več, vpisane so na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. V Ilirski Bistrici je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, od tu izvira legendarni čebelar Anton Žnidaršič po katerem se imenuje znameniti AŽ panj. Na tem prostoru je nastala druga slovenska kuharska knjiga, spisana leta 1850, na strani Kvarnerja pa lahko okušate jarbolo – vino iz avtohtone sorte vinske trte, ki se odlikuje po svojem specifičnem okusu in se ga ne najde nikjer drugje na svetu. 

To je destinacija z velikim potencialom na področju športa, kulture, kmetijstva in turizma. Ta divji in gozdnati prostor namreč skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje. Gostje imajo na voljo tudi več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki vas peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih pa dalje v zelo slabo raziskano Čičarijo ali pa preko tako imenovane “Doline ljubavi” naprej v Kastavščino.

Letošnja 2. Čezmejna borza lokalnih ponudnikov v Ilirski Bistrici je dokaz, da se tradicionalni tranzit na poti proti Reki, Opatiji, Puli in Zagrebu, postopoma blaži - tudi z nastajanjem novih doživetij, ki spodbujajo goste da tu ostanejo tudi po več dni.

Foto: Matjaž Markič

Nazaj na novice