Scenarij zaščite biotske raznovrstnosti Jadranskega in Ionskega morja do leta 2030

Rdeča nit dogodka, ki ga je kot lokalni partner izvedlo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju, je bila predstavitev enega od možnih scenarijev zaščite Jadranskega in Ionskega morja, skladno z Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Dogodek je potekal v okviru procesa COP23 iz Portoroža, kjer je Slovenija 4. decembra 2023 prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji. Takrat smo v Istri gostili 21 visokih predstavnikov držav Sredozemlja, ki so podpisnice Barcelonske konvencije.

Tematsko usmerjevalna skupina za Kakovost okolja, Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) se je tudi tokrat izkazala kot odlična platforma za sodelovanje in naslavljanje tovrstnih tem z Evropsko komisijo. Dogodek je predstavljal prispevek k implementaciji ambiciozne Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki do navedenega leta predvideva 30% zaščito morij in 10% striktno zaščito morij. Slednje pomeni, da je v teh 10 odstotkih morja prepovedano vsakršno lovljenje morskih organizmov z namenom ohranjanja skupnih ekosistemov. Program dogodka je bil usklajen s sinergijami okoljskega programa Združenih narodov/usklajevalne enote za Sredozemski akcijski načrt – UNEP/MAP, z namenom oblikovanja trajnostne prihodnosti ekosistemov. Predstavitve vodilnih strokovnjakov in Evropske komisije so poskrbele, da je bil dogodek plodovito in prodorno srečanje.

Goste je uvodoma pozdravil David Brozina, veleposlanik-namestnik stalnega predstavnika, predstavnik odbora »COREPER I«, ki je izpostavil: »Akt o obnovi habitatov predstavlja pomembno usmeritev za doseganje ciljev biodiverzitete 2030, ne samo na morju, ampak tudi na kopnem. Narava nima svojega zaščitnika, zato je skupno sodelovanje znotraj  EUSAIR še posebej pomembno.«

Njegovemu govoru je sledila predstavitev Dr. Mitje Briclja, koordinatorja tematskega stebra 3 - Kakovost okolja v sklopu strategije EUSAIR, ki prihaja z Ministrstva za naravne vire in prostor RS je predstavil prispevek Portoroške deklaracije zasedanja COP23 in Strategije EUSAIR k Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, pri čemer je izpostavil: »Poskus umestitve čezmejnih morskih zavarovanih območij v Jadranskem in Jonskem morju stremi k realizaciji ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki predvideva da do leta 2030, zavarujemo 30 % EU morja, pri čemer bi bilo treba strogo zavarovati vsaj tretjino zavarovanih območij, kar znaša 10 % morja v EU. V Sloveniji smo v okviru predsedovanja Barcelonski konvenciji, pripravili predlog za vse države EUSAIR, ki je plod slovenskega znanja. Po našem mnenju, platforma stebra kakovosti v EUSAIR predstavlja primerno platformo za tovrstne pogovore. Ti pogovori pa pomagajo državam, da razmislijo o čezmejnih zavarovanih območjih tudi izven teritorialnih voda, saj ekosistemi ne priznavajo meja.«

V nadaljevanju je sledila predstavitev Dr. Mitje Grbca, generalnega tajnika Društva za pomorsko pravo Slovenije, ki je v sodelovanju z mag. Markom Starmanom, zunanjim strokovnjakom TSG 3, ki je pripravil scenarije za vzpostavitev mreže zavarovanih morskih območij v skladu s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Scenarij je predlog državam, kako bi lahko čezmejno uskladile ekosistemske storitve in prispevale k ohranitvi biotske raznovrstnosti v EUSAIR.

Po govoru dr. Grbca je Humberto Delgado Rosa, direktor za biotsko raznovrstnost na Generalnem direktoratu (GD) za okolje Evropske komisije, umestil zaščito in obnovo morske biotske raznovrstnosti v kontekst strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Globalni okvir biotske raznovrstnosti Kunming-Montreal: "Zaščitena morska območja zagotavljajo pomemben del ekosistemskih storitev, ki so ključne za življenje, zdravje in razvoj ljudi. Pomembna so tudi za ribiče in modro gospodarstvo, saj je dobro dokazano, da učinek prelivanja okoli prepovedanih območij in strogo varovanih območij povečujejo ribolovne možnosti. Dober primer za to je Jadran okoli Jabuke/Pomo, kjer se zlasti nove generacije ribičev zavedajo prednosti zavarovanega območja za njihovo dejavnost«.

Države, ki si prizadevajo postati del Evropske unije so na dogodku predstavljali strokovnjaki, ki so zbranim predstavili Program upravljanja obalnega območja (CAMP). G. Senad Oprašić, je v vlogi EUSAIR so-koordinatorja stebra usmerjevalne skupine TSG3, preko videa predstavil Program upravljanja obalnega območja Bosne in Herzegovine, medtem, ko sta ga. Tamara Brajović in ga. Djurdjina Bulatović z Ministrstva za ekologijo, prostor in urbanizem Črne Gore predstavili Program upravljanja obalnega območja Črne Gore, pri čemer sta izpostavili: »Črnogorski prenos evropskega pravnega reda na področju ohranjanja narave in biodiverzitere je vse bolj skladen s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, kljub temu, da Črna Gora še ni država članica.« Predstavili sta tri nova morska zaščitena območja, ki jih je Črna Gora ustanovila v zadnjih treh letih. »Pri ustanavljanju teh zavarovanih območij smo uvideli pomen modrih in zelenih koridorjev, saj se je takoj pokazala potreba in smiselnost čezmejne zaščite.«

V nadaljevanju je Dr. Peter Mackelworth iz organizacije Marine Institute, Hrvaška podal video predstavitev z naslovom »Vključevanje ohranjanja morja v regionalne okvire pomorskega prostorskega načrtovanja za doseganje globalnih ciljev in ciljev EU do leta 2030« s poudarkom na ekološko ali biološko pomembnih morskih območjih. Sledila je predstavitev visoke predstavnice Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR), ga. Maria Garcies i Ramon, ki je predstavila vlogo regionalnih oblasti pri ohranjanju biodiverzitete. Proti koncu srečanja je sledila strokovna razprava, ki je ponudila zaključke, s katerimi bo tlakovana pot za sprejetje prihodnjih ukrepov in sodelovanja na tem področju.

Za zaključek smo bili počaščeni s prisotnostjo g. Gilles Kittel-a z Generalnega direktorata Evropske unije za regionalno politiko in mesta. Ta je poudaril pomembnost makroregij v evropski uniji, saj združujejo vse države, tako članice kot nečlanice za eno mizo, ki so na ta način primorane v reševanje skupnih izzivov za skupno prihodnost. Posebej je še prikazal podatke, da sta pri ohranjanju biodiverzitete posebej uspešni Slovenija in Hrvaška.

Na podlagi sklepov, sprejetih na Ministrski deklaraciji Barcelonske konvencije COP 23 Portorož, je bila v Bruslju organizirana konferenca "Biotska raznovrstnost in varstvo morja v EUSAIR: Prispevek k strategiji EU za biotsko raznovrstnost 2030". Glede na poročilo Evropske agencije za okolje se Jadransko-jonska regija ponaša z veliko biotsko raznovrstnostjo, a tudi ena najbolj ogroženih v Sredozemlju.

Na dogodku so bili sprejeti naslednji zaključki:

• Sprejeti je treba zaveze na makroregionalni in nacionalni ravni, da se zagotovi, da bo do leta 2030 vsaj 30 % obalnih in morskih območij jadransko-jonske regije učinkovito ohranjenih in upravljanih, s čimer bo regija usklajena s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Barcelonsko konvencijo po letu 2020 SAPBIO in Globalnim okvirjem Kunming - Montreal za biotsko raznovrstnost.

• Na podlagi pravne analize in scenarija bi bilo mogoče do leta 2030 povečati morska zavarovana območja za 24 % (z 10 % na 34 %). Poleg tega bi se strogo zavarovana območja povečala z 0,5 % na več kot 12 %. Takšna širitev bi morala temeljiti na obstoječih pravnih okvirih in pobudah, s posebnim poudarkom na regijah, ki presegajo 12 navtičnih milj (NM).

• Okrepiti bi bilo potrebno prizadevanja za izvajanje nacionalnega in čezmejnega pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij, da se zagotovi okvir za uravnoteženje sistematičnega ohranjanja z razvojem trajnostnega in odpornega modro gospodarstvo.

• Potrebno je sprejeti nacionalne zaveze za zaustavitev degradacije in spodbujanje obnove morskih in obalnih območij z izvajanjem regionalnih okvirov in sporazumov, zlasti strategije EU za biotsko raznovrstnost in Barcelonske konvencije po letu 2020 – Strateškega akcijskega programa za ohranjanje bioloških Raznolikost - SAPBIO.

• Države je potrebno spodbujati k ratifikaciji in izvajanju Aneksa VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), hkrati pa spodbujati pomen določitve posebej občutljivih morskih območij v jadransko-jonski regiji.

• Čezmejno sodelovanje je potrebno na regionalni ravni za operacionalizacijo strategije EU za biotsko raznovrstnost, Barcelonske konvencije po letu 2020 SAPBIO in drugih ustreznih politik za uskladitev nacionalnih načrtov in strategij. Nadaljnja krepitev in širitev Kvadrilateralne komisije za zaščito Jadranskega morja naj bi zagotovila ustrezen mehanizem za spodbujanje sodelovanja.

• Večji poudarek je potrebno dati usklajevanju in digitalizaciji podatkov za obsežne kontrolne vrste, da se določijo območja povezljivosti za modre koridorje in kot kazalci regionalnega zdravja. Kot del tega bodo obogateni programi državljanske znanosti še naprej spodbujali skupno vrednost in priznanje enotnosti bogate naravne dediščine regije.

• Regionalne institucije bi morale zagotoviti zadostno podporo državam nečlanicam EU za doseganje regionalnih ciljev, ki jih začrta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Barcelonska konvencija po letu 2020 SAPBIO. To bi omogočilo nadaljnji dialog s Sredozemskim akcijskim načrtom Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP/MAP) ter dostop do krepitve zmogljivosti in druge podpore regionalnih centrov dejavnosti.

Organizacijo dogodka je omogočil projekt "EUSAIR Facility Point - Supporting the EUSAIR Governance for Improved Cooperation«, ki se sofinancira iz Programa Interreg IPA Adrion (2021-2027).

Na naslovni fotografiji: Dr. Mitja Bricelj, koordinator tematskega stebra 3 - Kakovost okolja v sklopu strategije EUSAIR

Vir: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola

Nazaj na novice