Na lepše se vrača na male ekrane

V luči večje promocije kulture in umetnosti (kar je tudi dvoletna zaveza Slovenske turistične organizacije) sta ustvarjalki (Marjana Grčman in Irena-Shyama Hlebš) in  turistične oddaje Na lepše pripravili zgodbe o  ljubljanskem festivalu LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skrivajo Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkotom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? 

V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. Pot vas vodi skozi Dolenjo vas, ob vznožju Javornikov nad Cerkniškim jezerom, nato pa skozi edino slovensko vas na otoku, ki se (glej ga zlomka) kliče Otok. 

V oddaji pa tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali partizanske poveljnike. Skrivališče Pri Barabonu so uporabljali organizatorji NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko  Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222.  Vhod v bunker - tudi po izdaji bunkerja - Italijani niso nikoli odkrili, kljub surovemu obračunu z domačimi, katere so odpeljali celo v italijanska taborišča. Kot zanimivost v bunkerju Pr Barabonu se je mudil celo pisatelj France Bevk, decembra leta 1944 pa sta bili v njem tudi legendarni partizanski zdravnici Franja in Pavla, ki sta se vračali iz internacije in na Vogrskem čakale na zvezo s partizani, da ponovno odideta na delo. Danes spomin na bunker za obiskovalce obuja Nives Derman, vnukinja Olge in Petra Fornazariča. 

V oddaji Na lepše pa je predstavljen tudi premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Ta prostor Goriške je bil namreč eno izmed bojišč Soške fronte, zato so v renškem zaselku Vinišče postavili spominski park -  je poln jarkov, bunkerjev in kavern. Glavna zanimivost pa je visok lesen stolp, ki so ga postavili Slovaki v spomin na njihove vojake. 

Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Predstavljena je na petih panojih, ki obravnavajo začetek vojne, Renče med prvo svetovno vojno, begunce, bolnišnico in delovanje sanitete na splošno. Poleg panojev so razstavljeni še nekateri originalni predmeti in avstro-ogrska bolničarska uniforma. Razstavo dopolnjuje veliko slikovnega materiala – od dokumentov do fotografij Renč pred in med vojno. 

Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”. 

Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše, v petek na prvem programu RTV Slovenija ob 21.25 uri. 

Vse vsebine prejpnjih sezon so na voljo tudi v arhivu RTV Slovenija. 

Obišči stran

Vir: uredništvo oddaje Na lepše

Nazaj na novice