V Hotelu Habakuk v Mariboru je potekal Letni zbor Združenja hotelirjev Slovenije

Kljub neugodnim vremenskim pojavom (poplave, neurja), negotovim geopolitičnim razmeram, inflaciji ter nezadostni letalski povezljivosti Slovenije so udeleženci Letnega zbora izrazili zadovoljstvo nad letošnjim letom, ki bo po zadnjih napovedih na prihodkovnem nivoju boljše od lanskega.

Ob dobrih prodajnih rezultatih se turistična podjetja srečujejo z dodatnimi priložnostmi za razvoj: izobraževanjem kadra, nadgradnji digitalizacije poslovanja, nadaljevanju trajnostnega razvoja ter investicijam.

Obstajajo pa tudi nekateri izzivi; poleg potrebe po izboljšanju letalske povezljivosti je eno izmed močno prisotnih vprašanj rast kapacitet za kratkoročni najem. Seveda je primerni obseg kratkoročnega najema kapacitet, ki naslavlja tudi specifičen segment gostov, v nekem primernem obsegu del ponudbe slovenskega turizma. Vendar pa je v zadnjih letih tudi v Sloveniji prišlo do nesorazmernega povečanja tovrstne ponudbe, kar ima, zlasti v uveljavljenih turističnih destinacijah negativne učinke, kot so visoka rast cen nepremičnin in klasičnih najemnin (ki za lokalno prebivalstvo postajajo predrage), enoznačni razvoj (zlasti) mestnih središč, izseljevanja lokalnega prebivalstva; opaža pa se tudi, da nagla in nenačrtovana rast kapacitet za kratkoročni najem v določenih destinacijah povzroča ozka grla pri gostinskih storitvah, parkirnih mestih, obisku turističnih znamenitosti. Zato je ključno, da turistične destinacije izračunajo nosilno sposobnost destinacij in skladno s tem regulirajo obseg nastanitvene in druge ponudbe.

Ena osrednjih točk Zbora je bila okrogla miza s predstavniki destinacij o konkretnih izzivih kratkotrajnega najema kapacitet.

Prav tako številni podatki kažejo, da kapacitete za kratkotrajni najem velikokrat (v večini primerov) obratujejo na črno, brez ustreznih dovoljenj ter brez plačevanja ustreznih prispevkov. To jih postavlja v izrazito neenakopraven in nepošten položaj v primerjavi s hoteli.

Združenje hotelirjev Slovenije zato meni, da bi bilo potrebno kratkoročni najem kapacitet regulirati ter pogoje poslovanja izenačiti s hoteli in drugimi registriranimi turističnimi obrati.

S podobnimi izzivi se ukvarjajo v veliko evropskih državah, naslavljala pa naj bi jih tudi novela zakona o gostinstvu. Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ je predstavila novi Zakon o gostinstvu, ki je v pripravi. Združenje hotelirjev Slovenije pričakuje ustrezno regulacijo dejavnosti kratkoročnega najema turističnih kapacitet ter povečan nadzor opravljanja te dejavnosti.

Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, Gregor Jamnik, je ob zaključku Letnega zbora izjavil: "Ne glede na izzive ostajamo slovenski hotelirji optimistični, saj je obseg poslovanja  slovenskega turizma že presegel predkoronske številke. Glede kratkoročnega najema turističnih kapacitet pa si želimo izenačitve pogojev poslovanja za vse nastanitvene kapacitete, torej tudi za kratkoročni najem."

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, je dodal, da si bo Zbornica tudi v bodoče prizadevala za sodelovanje vseh turističnih združenj ter skupno pripravo in komuniciranje predlogov ukrepov v pomoč turističnemu gospodarstvu. Želi si nadgradnje sicer dobrega sodelovanja z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport v obliki sodelovanja pri pripravi novele novega Zakona o gostinstva. 

Veliko zanimanje je vzbudila predstavitev stanja na področju kratkotrajnega najema kapacitet s strani gospoda Mateja Žežlina iz evropskega združenja Hotrec.

Edouard Cointreau (član družine Cointreau, ki je poznana po pomarančnem likarju, konjaku Frapin in šampanjcu Gosset, predvsem tudi po eni najuglednješih kuharskih šol Le Cordon Bleu) velja za enega največjih svetovnih strokovnjakov na področju kulinarične in gastronomske literature. Pred desetletji je ustanovil mrežo Gourmand International in v njenih okvirih izvaja tekmovanja za najboljše knjige s področja kulinarike in gastronomije. Tudi sam pravi, da so ta tekmovanja “olimpijske igre” kulinarične in gastronomske literature. Vsako leto organizira dogodek v drugem kraju sveta, na natečaj pa pride od 3000 do 5000 knjig iz celega sveta. Priznanja za najboljše se podeljujejo po posameznih kategorijah. Letošnje tekmovanje je bilo v Riadu v Savdski Arabiji in sicer v okviru največjega arabskega festivala in sejma gastronomije, od. 27.11. do 2.12. Na dogodku je bila zastopana tudi Slovenija, ki je bila tudi prejemnica nekaterih nagrad. 
 
Knjiga dr. Janeza Bogataja »Proso« izbrana za najboljšo na svetu v svoji kategoriji. Gre za obsežen vodnik, ki nam predstavlja temeljne recepte za okusne jedi z uporabo prosa. Ta izjemno pomembna žitarica, ki ima globoko zgodovinsko in kulturno vrednost, omogoča raziskovanje raznolikih prehranskih možnosti in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Knjiga »Proso« odkrili izjemne okuse, tradicijo in inovacije, ki se skrivajo v uporabi tega čudovitega žita.

Na naslovni fotografiji: direktorica STO mag. Maja Pak Olaj, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik, generalna direktorica direktorata za turizem na MGTŠ, Dubravka Kalin in direktor TGZS Fedja Pobegajlo.

Vir: TGZS

Nazaj na novice