Slovenski knjižni sejem 2023: Besedo besedi

Sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo mogoče obiskati v dvoranah Kocka in Kupola Gospodarskega razstavišča, kjer bodo svoje publikacije razstavile vse večje slovenske založbe.

Pirc Musar: Knjiga je v samem središču zavedanja Slovencev
Letošnji Slovenski knjižni sejem je z nagovorom uvedla predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da se je sejem razvil v eno najpomembnejših knjižnih prireditev na Slovenskem. Ob tem je spomnila tudi na gostovanje Slovenije v Frankfurtu, kjer sta se slovenska literatura in kultura pokazali v vsej svoji širini in se zahvalila vsem zaslužnim za uspešno predstavitev. V dobi digitalizacije je tudi pozvala k vrnitvi h klasični, tiskani knjigi, na kar so v Frankfurtu izpostavili z Ljubljanskim manifestom o branju na višji ravni. Slovenski knjižni sejem se po njeni oceni trudi prav za to - v digitalni dobi približati tiskano knjigo bralkam in bralcem.

Po njeni oceni je treba brati zgodbe velikih literatov, kot so Boris Pahor, Vitomil Zupan, Drago Jančar, Maja Haderlap in Dušan Šarotar, ker "govorijo o časih in solidarnosti, ljubezni, uporu in trpljenju ljudi nekega časa, ki je prinesel opustošenje in je prinesel streznitev". Tovrstne zgodbe so aktualne tudi ob trenutni vojni v Ukrajini in trpljenju civilistov v Izraelu, Gazi in drugod po svetu, je dejala predsednica.

Sledil je še nagovor predsednice upravnega odbora sejma Vesne Nahtigal. Dejala je, da je sejem, ki se je začel pred več kot 50 leti, največji kulturni dogodek in hkrati največja slovenska knjigarna. "Vsako leto ponazori pomen knjige za identiteto slovenskega naroda, s prodajno naravnanostjo pa razkriva tudi dejstvo, da je knjiga kot kulturna in izobraževalna dobrina v veliki meri izpostavljena zakonitostim trga." Pri tem je omenila razmerje med trgom oziroma nakladami in ceno knjige, kar pogosto "otežuje pot do ustreznih odločevalcev, ki bi razumevanje za pomen bralne kulture izkazali tudi s finančno podporo založniški in knjigotrški dejavnosti".

Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva je letos prejel profesor in predavatelj za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti Miha Kovač.

V skladu z letošnjim naslovom Besedo besedi so odprtje sejma prepletli z umetniško besedo in glasbo, ki sta se povezovali z gostujočim mestom Šoštanj in njegovim pesnikom Karlom Destovnikom - Kajuhom.

Vabljeni, vstop je prost. 

Spletna stran dogodka

Vir: Povzeto po RTV SLO

Slovenija je zakladnica literature

Spoznajte zgodbe izjemnih slovenskih literatov in literatinj, s črkami in verzi podpisana doživetja, znamenite knjižnice, dogodke in festivale.

Obišči stran

Nazaj na novice