Letošnji Frankfurtski knjižni sejem je bil odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije tako v kulturnem kot tudi turističnem smislu. Slovenija se je namreč ponosno predstavljala kot častna gostja - slovenski paviljon, ki se je raztezal na več kot 2500m2 je bil stičišče tako slovenskih kot tujih avtorjev; na dveh odrih se je v petih dneh zvrstilo več kot 250 diskuzij, okroglih miz in interaktivnih pogovorov tako slovenski literaturi, kulturi, kulturni dediščini ter tudi o turistični ponudbi in avtorskih del, ki so povezani s tem. Več prepoznavnosti je bila naša država deležna tudi kot turistična destinacija, predvsem v medijskem smislu.
Na Frankfurtskem knjižnem sejmu je sodelovalo več kot 70 slovenskih avtorjev ter drugih vplivnežev kot so Slavoj Žižek, Aleksander Čeferin, Sara Isakovič, Aleš Šteger, Drago Jančar in ostali. Istočasno je v mestu Frankfurt in drugih nemških mestih (Berlin, Leipzig in drugi) potekalo več dogodkov povezanih s Slovenijo in sicer z neknjižno vsebino kot so razstave umetniških del, arheoloških najdb in izpostavitev Slovencev, ki so skozi leta vplivali na slovensko avtentičnost.
Slovenija je bila doslej v svetu literature bolj ali manj neznanka, kar pa se je z dogodkom zagotovo spremenilo. Več prepoznavnosti je bila naša država deležna tudi kot turistična destinacija, predvsem v medijskem smislu – pred sejmom smo zaznali več kot 100 objav o Sloveniji, na samem dogodku je bilo prisotnih več kot 6.400 novinarjev, ki so omenjali državo častno gostjo v skoraj vseh svojih objavah.
Primera objav v medijih:
Slovenska turistična organizacija je dogodek izkoristila v več pogledih. Del je bila zagotovo vidnost Slovenije kot turistične destinacije na digitalnih zaslonih v mestu Frankfurt. Doseg je bil več kot 2 milijona ogledov.
Več o samem dogodku:
Prve dni 75.knjižnega sejma v Frankfurtu je obiskalo dogodek 20 odstotkov več strokovnih obiskovalcev kot v letu 2022. Številčno to pomeni 105.000 strokovnih obiskovalcev iz 130 držav. Število obiskovalcev splošne javnosti je podobno; skupno vseh obiskovalcev je bilo več kot 215.000.
Sejemski vsakdan je bil letos močno zaznamovan z aktualnimi kriznimi žarišči; predvsem na Bližnjem vzhodu. Ob tem so organizatorji predstavljali tudi zelo pomembne strokovne teme, kot so porast sodobnih tehnologij, umetne inteligence in njeni vplivi na založniško industrijo in bralnost nasploh, vprašanja trajnostne knjižne produkcije za male in srednje založnike ter vloga založnikov pri varstvu podnebja, pa tudi spodbujanje bralne pismenosti kot osnove za politično in družbeno sodelovanje in ustvarjanje dialoga.
Slovenija je ob koncu sejma vlogo gostovanja slovesno predala Italiji.
Slovenski knjižni sejem pa bo letos potejal od torka, 21. 11. 2023, do nedelje, 26. 11. 2023, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Osrednja osebnost sejma, ki se bo odvijal pod sloganom BESEDO BESEDI, bo pesnik Karel Destovnik Kajuh.
mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti