Zaživel butični Center apiterapije Evin gaj

Lastnik Centra apiterapije Evin gaj Jože Cemič je med drugim povedal, da izhaja iz skromne kmečke družine in da še vedno stavi na poštenje in delavnost, o svobodi v njegovem primeru je menil, da se mu zdi, da je to tisto, da »delaš tisto, kar je prav«. V primeru, da ni sodelovanja, ostane le sebičnost, je izpostavil. Izrazil je tudi željo, »da bi človek 'odložil' elektronske naprave in Center apiterapije Evin gaj zapustil telesno okrepljen in z 'manjšim nahrbtnikom'«. »Pri nas imamo 100 čebeljih panjev, letos smo denimo pridelali samo 200 kg medu, medtem ko smo lansko leto pridelali dobri 2 toni.« Drugače pa je poslovna ideja o Evinem gaju po njegovih besedah zorela kot proces zadnjih deset let. »Ime je center apiterapije dobil po hčerki Evi, predstavlja pa tudi določeno prvinskost in naravnost,« je še razložil.

»Pri nas ima ljubezen do čebel prednost pred dobičkom in verjamemo v trajnostno naravnanost ter pošteno delo. Na koncu pa se mora seveda iziti tudi 'matematika',« je še poudaril in dodal, da je v Posavju apiturizem v 'čistih povojih' ter da z družino na tem področju 'orje ledino'. Poudaril je tudi: »Če ne bi bilo več čebel, bi tudi človek izumrl. Do tega lahko pride zelo hitro, saj opažamo, da čebele brez človeka ne morejo več preživeti.«

Center apiterapije Evin gaj

Po besedah Vlada Pušnika, predsednika Sekcije apiterapevtov, je apiterapija kot taka stara skorajda 4000 let. »V Sloveniji je 350 usposobljenih apiterapevtov«, je dejal in izpostavil dejstvo, da od leta 2022 v slovenskem prostoru obstaja tudi poklic apiterapevta/ke. »Čebelarstvo je poezija kmetijstva,« je še povedal in poudaril, da se je potrebno zavzemati za ekološko, sonaravno in biodinamično čebelarstvo, se pravi za takšno, v katerem »ni kemije«. Kot krono čebelarstva pa je izpostavil t. i. penečo medico.

Tudi vodja Sektorja za poslovno okolje pri Direktoratu za turizem mag. Sandra Barachini pozdravlja nove pristope k apiturizmu, saj kot je dejala, je to neke vrste sveža oblika turizma in predstavlja zeleno turistično destinacijo za butično turistično ponudbo. Omenila je tudi sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo v tem oziru, apiturizem pa vidi kot »ključni segment zelenega gospodarstva«, kot zeleno in trajnostno turistično ponudbo.

Vir in foto: Posavski obzornik

Nazaj na novice