150 let izgradnje železniške proge Pivka – Ilirska Bistrica – Opatija - Reka

Na nepozabnem doživetju vožnje z vlakom od Ljubljane do Ilirske Bistrice, ki je vključevalo kulinarično razvajanje z glasbenim programom, je sledil premierno predvajanje dokumentarno igranega filma Reška proga in ogled razstave o izgradnji in vplivu železnice na razvoj ilirskobistriškega področja.

S kulinarično kulturnim popotovanjem, ki se je ob pol petih popoldan začelo v Ljubljani, s postankom v Pivki in prihodom vlaka v Ilirsko Bistrico, se zaključuje celoletno praznovanje obletnice izgradnje železniške proge Pivka – Ilirska Bistrica – Opatija – Reka. Izgradnja železnice na omenjeni relaciji je namreč korenito spremenila življenje ljudi ob progi in njeni okolici. Železniška proga pa je bila skozi zgodovino ključna za razvoj in povezovanje mest in regij. Danes, 150 let kasneje, pa predstavlja tudi pomemben del dediščine območja na obeh straneh državne meje.

Po dobrodošlici s šampanjcem so bili gostje deležni gastronomskega doživetja s štirimi hodi pod budnim očesom kuharskega mojstra Denisa Memagića in ob glasbeni spremljavi hrvaške glasbene skupine Swing express trio. Kot se je v preteklosti velikokrat naredilo na vsakem pravem popotovanju, so gostje napisali razglednico in poslali pozdrave domačim. V Pivki se jim je na vlak pridružil še Martin Krpan in dodatno popestrila popotovanje do Ilirske Bistrice. Potnike iz Ljubljane je v Ilirski Bistrici pričakala dobrodošlica z nastopom Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica in pozdravnimi govori gostitelja župana občine lirska Bistrica dr. Gregorja Kovačiča, župana občine Pivka Roberta Smrdelja, predstavnice iz Hrvaške Marijana Kalčić, direktorice TZ Matulji in predstavnice Slovenskih železnic, Petra Privšek, vodje Službe za prodajo in marketing.

Sledil je ogled muzejskega parka Breda in ob premierna projekcija dokumentarno igranega filma Reška proga v Domu na Vidmu. Dokumentarno-igrani film je nastal v okviru Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica, predstavlja pa izgradnjo južne železnice in ljudi, katerih življenja so bila tako ali drugače povezana z železniško progo. Železniška proga je namreč najprej predstavljala končni del povezave med Dunajem in Opatijo oziroma Opatijsko riviero, kamor so eminentni gostje odhajali na poletni morski oddih. Predstavljala pa je tudi poštno povezavo od Dunaja do Reke. Zelo kmalu pa je postala glavna gospodarska vez za prevoz tovora iz pristanišča v Bakru v notranjost. Tik pred osamosvojitvijo v devetdesetih letih preteklega stoletja se je na tej progi povečal tudi potniški promet, vozil je, med drugim, kopalni vlak iz Ljubljane na Opatijsko riviero. V tistih časih je železniška postaja Matulji - Opatija, četudi zdaj del Hrvaške, spadala pod upravljanje Slovenskih železnic. Te pa so postaje spodbujale k urejenosti ter vsako leto nagrajevale najlepše urejene železniške postaje in med nagrajenimi je bila večkrat tudi omenjena postaja. Film priča tudi o delu ljudi, ki so vozili tovorne vlake, ter pričevanja o težkem in nevarnem delu strojevodjev, nevarno je bilo še zlasti pozimi, saj so bile v preteklosti tudi na tem področju hude zime, s snegom, zmrzaljo in burjo.

Udeleženci praznovanja so si v Domu na Vidmu ogledali tudi razstavo, ki so jo pripravili v Gimnaziji Ilirska Bistrica na temo reške proge. Pri oblikovanju razstave sta avtorici, Nataša Graovac in mag. Sonja Škrlj Počkaj, izhajali iz lokalnega okolja, prikazale so vpliv prihoda železniške proge na ilirskobistriško območje. Predstavitvi razmer na Ilirskobistriškem v 19. stoletju (gospodarske razmere, prebivalstvo, prometne povezave), sledi predstavitev razmer in novosti v gospodarstvu, ki so pripeljale do razvoja severno-jadranskih pristanišč, Reke in Trsta ter potrebe po izgradnji železniške proge, najprej Južne železnice med Dunajem in Trstom in kasneje progo do Kvarnerja. V drugem delu razstave, so se posvetile predstavitvi same železniške proge Pivka - Reka, s podatki o postajah in postajališčih na progi, o čuvajnicah, prehodih, predorih, premostitvenih objektih, nasipih in usekih, zaščitnem zidu pred vetrom, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih napravah, vleki vlakov. Posebno mesto, so namenile vodnemu stolpu na postaji v Ilirski Bistrici, ki ima veliko kulturnozgodovinsko vrednost, bistriški lokomotivi bredi in izzivom proge v prihodnosti. Razstavo sta pripravili Nataša Graovac in mag. Sonja Škrlj Počkaj, profesorici zgodovine na Gimnaziji Ilirska Bistrica, ob pomoči Katje Koren Valenčič, profesorice slovenščine. Za pomoč pri razstavi se zahvaljujeta članom društva ljubiteljev železnice Ilirska Bistrica, Jadranu Možini, Egonu Zevniku, Mladenu Bogiću, upokojenemu ravnatelju Železniškega muzeja v Ljubljani in Josipu Orbaniću.

Obeležitev obletnice izgradnje železniške proge Pivka – Ilirska Bistrica – Opatija - Reka je nastal na pobudo Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica ob podpori Občine Ilirska Bistrica. Dogodek so sooblikovali Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Turistična zajednica Matulji.

Vir: TIC Ilirska Bistrica

Foto: Peter Irman

Nazaj na novice