Na Jestivalu v Kobaridu obeležili dan Biosfernega območja Julijske Alpe

Biosferno območje Julijske Alpe, katerega osrčje tvori Triglavski narodni park, edini narodni park pri nas, letos praznuje 20-letnico razglasitve. V soboto, 30. septembra, so ta pomemben jubilej obeležili v Kobaridu na 10. Jestivalu – festivala okusov in umetnosti z dnevom Biosfernega območja Julijske Alpe.

Zbrane je najprej pozdravila podžupanja občine Kobarid Urška Miklavič. Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik je kot sogostitelj poudaril, da se identiteta prebivalcev tega območja krepi. »V 20. letih je bil precejšnji napredek v iskanju ravnovesja med človekom in naravo, kar je cilj Unescovega programa Človek in biosfera, v okviru katerega delujejo biosferna območja. To pomeni, da ljudje delajo, kar je vzdržno za naravo, da iščejo prednosti, ki jim jih ponuja narava. Ukvarjajo se z dejavnostmi, ki so povezane z naravo in tradicijo. Ljudje, ki se identificirajo s tem okoljem, se zavedajo, da je ravno to okolje tisto, ki privablja ljudi ter izdelkom in storitvam lahko nudi višjo kakovost. Temu je namenjeno certificiranje izdelkov in storitev z Znakom kakovosti Triglavskega narodnega parka, ki prinaša dobrobiti tako nosilcem kot potrošnikom, ki iščejo kakovostne izdelke.«

Ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe 2023 je postal Martin Šolar

Gašper Hrastelj, direktor Urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je opisal zgodovino in pomen Unescovega delovanja v Sloveniji in podelil plaketo letošnjemu ambasadorju Biosfernega območja Julijske Alpe. Ta naziv se podeljuje posameznikom ali skupinam, ki s svojim delom in zgledom širijo idejo biosfernih območij doma in v svetu in za leto 2023 ga je prejel Martin Šolar z Bleda. Magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva je eden redkih posameznikov, ki poosebljajo Unescovo definicijo programa Človek in biosfera, ki omenja ohranjanje biološke pestrosti, spodbujanje razvoja človeških virov in vzdrževanje kulturnih vrednot. Je gornik, član številnih domačih in mednarodnih nevladnih organizacij, vodil je tudi Javni zavod Triglavski narodni park, trenutno pa je podpredsednik planinske zveze Slovenije in direktor Kobariškega muzeja. Martin Šolar ni samo oseba, ki Julijske Alpe občuduje, je človek, ki Julijske Alpe živi.

Martin Šolar je naziva ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe zelo vesel, a je poudaril, da zanj to pomeni tudi veliko odgovornost. »Srečni bomo vsi, če bo ta prostor ostal tako lep, kot je in ga bomo uspeli ohraniti. Pa tudi, če bodo ljudje, ki v njem delajo in živijo, uspešni in ga bodo tudi obiskovalci, ki sem prihajajo, znali spoštovati in se v njem obnašati, kot si mi želimo.«

Doslej so ta naziv prejeli Janez Bizjak, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki je zaslužen, da je pred natanko dvema desetletjema sploh prišlo do razglasitve Biosfernega območa Julijske Alpe; Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe; Polona Kenda, ravnateljica OŠ Podbrdo; Marija Bončina z ekološke kmetije Pri Lovrču iz Čadrga in Matjaž Podlipnik, turistični vodnik in vodja planinskega muzeja v Mojstrani.

Podeljeni letošnji certifikati Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka

Sledila je podelitev certifikatov Znaka kakovosti Triglavskega Narodnega Parka. Med novimi nosilci tega prestižnega znaka je letos čebelar Albin Kranjc iz Loga pod Mangartom. Certifikate za področje planinske paše so prejele Kmetija Kamnek iz Zgornjih Gorij, Kmetija Sovdat iz Smasti pri Kobaridu in Kmetija Ušin iz Studorja v Bohinju. Med živimi planinami sta novi prejemnici znaka Planina Klek, s katero upravlja Agrarna skupnost Podhom, in Planina Zaslap, s katero upravlja Pašna skupnost Zaslap. Prejemnice Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka so tudi kmetije, ki so vključene v okoljske sheme strateškega načrta Skupne kmetijske politike za Slovenijo, letos sta to Kmetja pr Klemenak iz Radovne in Kmetija Silan iz Tolminskih Raven.

V kategoriji rokodelskih in umetniških izdelkov je Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka prejela Vesna Nemec z Jesenic za izdelke iz lipovega lesa in ovčje volne, v kategoriji ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pa Kekčeva domačija iz Trente. Za izdelke iz lesa je znak prejelo Mizarstvo Ovsenik. Med izobraževalnimi ustanovami, letošnjimi prejemnicami certifikata za leti 2023 in 2024, katerim bomo certifikate podelili ločeno, pa so: OŠ Simona Kosa Podbrdo, OŠ Dušana Muniha Most na Soči, OŠ Žirovnica, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ Koroška Bela, OŠ Gorje, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice in OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce.

Dan biosfernega območja Julijske Alpe se je letos pridružil Jestivalu – festivalu okusov in umetnosti. V okviru festivala so odprli tudi razstavo o sirarstvu z naslovom Latterie Turnarie, si jo do 27. oktobra lahko ogledate v Zeleni hiši v Kobaridu.

O globalnem prazniku – dnevu biosfernih območij

Globalni praznik, dan biosfernih območij, obeležujemo v vseh štirih Unescovih biosfernih območjih v Sloveniji (Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura). Unesco ga je razglasil ob svoji 50-letnici in zanj določil 3. november. Lani smo ga vsa štiri območja, vsako s svojim dogajanjem, obeležila 22. oktobra, letos pa so bodo praznovanja zvrstila v daljšem časovnem obdobju, in sicer od konca septembra do sredine novembra. Vsako biosferno območje namreč želi obeleževanje v najboljši meri približati svojim prebivalcem in tudi obiskovalcem.

V Biosfernem območju Kras bo dan biosfernih območij obeležen v soboto, 7. oktobra. Dan bo pester, s kar tremi različnimi pohodi, vodenjem po muzejskih zbirkah, razstavami, stojnično ponudbo lokalnih pridelovalcev in ustvarjalnimi delavnicami za vse generacije. Dogodek bo povezan tudi s Festivalom kraška gmajna, v okviru katerega bo potekal tudi gobarski dan. V primeru slabega vremena dogodek odpade, zato spremljajte spletno stran. 

V Biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje bodo dan biosfernih območij obeležili 3. novembra. Povabili bodo vseh 11 predstavnikov lokalnih skupnosti v biosfrenem območju in jih seznanili z napredki, ki so se zgodili v zadnjih letih. Posebej bodo poudarili željo, da bi čim prej pristopili k označitvi biosfernega območja.

V Biosfernem območju Mura bodo dan biosfernih območij obeležili v sklopu tradicionalne prireditve Martinovanje v Veliki Polani, ki bo letos potekala kar dva dni, 10. in 11. novembra. Na tržnici bo potekala pokušina in blagoslovitev več vzorcev mladih vin članov Društva vinogradnikov Velika Polana. Dvodnevno dogajanje bodo popestrili z glasbenimi nastopi in lokalno kulinariko. Podrobnejši program bo objavljen na spletni strani občine Velika Polana.

O slovenskih Unescovih biosfernih območjih

Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko število rastlinskih in živalskih vrst. V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo.

Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega razvoja in trajnostne rabe naravnih virov. Vsa slovenska Unescova biosferna območja na območjih zavarovane narave na novo obujajo sodelovanje in dajejo večji pomen solidarnosti, oživljajo tradicije, ki odpirajo nove poti v pridelavo hrane, skrbijo za trajnostno oskrbo z vodo in energijo ter v najširšem pomenu gradijo temelje za novo kakovost bivanja. Izobraževanje, raziskovanje in inoviranje imajo v teh prizadevanjih izjemno pomembno vlogo. V središču vsega je človek, njegovo današnje življenje in perspektive prihodnosti.

O Unescovem programu Človek in biosfera  

Unesco, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Trenutno je vanjo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta.

Več

Vir in foto: arhiv JZ TNP

Nazaj na novice