Vabljeni k ogledu nove sezone oddaj Na lepše

Ustvarjalci so obiskali sirano na planini Zaprikraj nad Drežniškimi Ravnami, kot primer dobre prakse, kako lahko lokalna skupnost z ustreznim ekonomskim izkupičkom preživi tudi znotraj zavarovanega območja, brez da bi ga ob tem poškodovala. Sirarjenje in pašništvo na posoških planinah je dokaz, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Gre namreč za enakovredno partnerstvo med človekom in naravo, pri čemer se ohranja pestrost živalskih in rastlinskih vrst ter zagotavlja ne samo trajnostni razvoj, ampak tudi trajnostno rabo naravnih virov. In še zanimivost - v Zgornjem Posočju je 18 planinskih sirarn, kjer se predela približno 120 ton mlečnih izdelkov letno. Na planinskih pašnikih v Zgornjem Posočju (na 2000 ha) se pase okoli 1400 glavgovedi in 3000 glav drobnice. Kar priča o tem, da gre za resno gospodarsko panogo z večtisočletno tradicijo.

Sicer so v Unescov program Človek in biosfera v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki poudarjajo sožitje med ljudmi in njihovim okoljem. Trenutno je v svetovno mrežo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta.

V oddaji je izpostavljena tudi - v turizmu premalo zastopana - znamenita drežniška koza. Ta avtohtona slovenska pasma se je v zgornjem Posočju ohranila kljub nenehnemu zatiranju. Reja koz je bila zaradi pogozdovanja prepovedana že v 16. stoletju, kasneje je pašo v gozdovih z zakonom prepovedala Marija Terezija in nič drugače ni bilo pod francosko upravo leta 1810. Pravo katastrofo pa je povzročila 1. svetovna vojna, ko so morali ljudje v izgnanstvo, številne kmetije v Posočju pa so zaradi nenehnih bojev in pomanjkanja ljudi propadle. Koze so bile leta 1953 z zakonom prepovedane tudi v Jugoslaviji. Ljudje so jih skrivali po gozdovih ali jih vse leto puščali v nedostopnih stenah, eno izmed čred pa so domačini skrili celo v drežniško cerkev in jo takok rešili pred izumrtjem.

Ekipa oddaje je obiskala tudi Log pod Mangartom, kjer so domačini v uporabo dobili nov električni kombi, ki bo namenjen tako poletnim prevozom na Mangartsko sedlo kot tudi domačinom, ki bodo na ta način nadomeščali manjko javnega prevoza. Obenem so na Mangartskem sedlu odprli tudi novo učno pot, ki je nastala v sklopu urejanja erozijskih žarišč. Električni kombi je del aktivnosti TNP-ja pri usmerjanju obiska, ki ga izvajajo na več najbolj obremenjenih mestih v parku, med katere sodi tudi Mangartsko sedlo. Nanj vodi najvišja gorska cesta pri nas, na njej pa je v tem trenutku uvedena omejitev obiska – naenkrat je na sedlu in na cesti lahko največ 90 vozil. Letos so od 23. junija, ko je postala cesta prevozna, zabeležili kar okoli 6000 vozil.

V oddaji pa tudi zgodba o skorajda pozabljeni vasici Lemovje, ki je od vasi Soča po stari  planinski poti proti Bavškemu Grintavcu, oddaljena dobrih 45 minut hoje. Do Lemovja, ki leži na nadmorski višini 856-ih metrov, nikoli ni vodila nobena cesta, prav tako ni v vasi več stalnih prebivalcev, saj se je zadnja družina iz vasi odselila leta 1972. Se pa vanjo vračajo potomci ljudi, ki so živeli v tej vasi in tako boste na Lemovju našli eno najbolj avtentičnih črnih kuhinj v Zgornjem Posočju.  Je pa danes večina hiš na Lemovju v ruševinah. Le še štiri zapuščene kmetije kažejo nekaj tipične trentarske arhitekture. Vasica izgleda, kot da bi zavrtel časovni stroj stoletje nazaj v preteklost. Travnikov že vse od 80-tih let prejšnjega stoletja ne popasejo več ne ovce ne koze. Opuščeni travniki, okoli katerih se drevje že krepko zažira, pa so obdani s kamnitimi zidovi ali miri, ki so v dolini že prava redkost. In na teh terasah so ljudje gojili krompir ali čompe, kot mu tudi rečejo v teh koncih.  Nad vasjo je gozdni rezervat vsaj štiristo let starih bukev, do vrha Bavškega Grintavca, 2347 metrov visoke gore, pa boste porabili garaških pet ur in pol hoje.

Vabljeni k ogledu oddaje v petek zvečer, 22. septembra, na prvem programu RTV Slovenija ob 21.25.

Vir: Marjana Grčman / RTV SLO 

Nazaj na novice