Uspešno izpeljan 1. forum Društva turističnih novinarjev Slovenije

Že, žal, pokojni Rok Klančnik, direktor komuniciranja v Svetovni turistični organizaciji v Madridu, je leta 2011 ob izidu svoje kultne knjige o kriznem menedžmentu v turizmu zapisal: "Finančna kriza ni največja grožnja za turizem. Ta se prej ali slej umiri, veliko večja grožnja so naravne katastrofe in klimatske spremembe.” Dobrih deset let kasneje, se zdi, da se njegov scenarij vse bolj uresničuje.

V luči avgustovskih katastrofalnih poplav, ki so močno prizadele tudi številne turistične destinacije, se pojavlja vprašanje, kako naj poteka obnova turizma na teh degradiranih območjih. Podnebnih sprememb, več kot očitno ne moremo ustaviti, lahko pa jih omilimo in se jim prilagodimo. Na poplavnih območjih nastopa faza obnove. Na novo se gradijo mostovi, ceste, na novo se sadi gozd. Je to čas, da zgradimo tudi nov turizem?

Lučka Kajfež Bogataj je bila turističnem forumu kritična predvsem do premajhne zastopanosti energetike v turizmu, ki je po njenem mnenju eden ključnih izzivov turizma prihodnosti.  

"8 odstotkov. To je prispevek globalnega turizma k izpustom. Kar pomeni, da se turizem mora vprašati po svoji rabi energije, vode in prostora. Če želimo zmanjšati ogljični odtis, moramo razmišljati o trajnostni mobilnosti. Pri čemer dobra četrtina problema nastaja na destinaciji sami, največ pa se ga ustvari s samim potovanjem do destinacije.”

Vse, kar je nizkoogljično, ni nujno, da je tudi zeleno. Še zlasti energetske prenove stavb v javnem sektorju zaostajajo za pričakovanji. Zavlačuje se tudi s prenovami vodovodnih sistemov, zelo nespametna  pa se Kajfeževi zdijo tudi nova vlaganja v smučarski turizem na prenizkih lokacijah. “Zdi se mi, da podjetja še vedno ne vidijo podnebnih sprememb tudi kot priložnost, ampak samo kot grožnjo.” Ravno poplavljeni kraji pa so po njenem mnenju lahko pionirji, kako lahko tudi skozi infrastrukturo zgraditi prototip novega, vzdržnega turizma. “Brez katastrof se, žal, ne zgodijo pomembnejše spremembe.”

Ena od sprememb so tudi meritve glede turistične uspešnosti. Ta se bo na dolgi rok moral nehati meriti v številu prihodov in nočitev - ampak v luči porabljene energije (vode, elektrike, v kilogramih porabljenega CO2-ja) ter v manj zavrženi hrani v gostinskem in hotelirskem sektorju ter na različnih dogodkih.

Če je turizem na eni strani žrtev podnebnih sprememb, pa so na drugi strani tudi priložnosti. Treba bo izkoristiti toplejša jezera in reke, razvijati celoletni turizem, ki bo manj odvisen od vremena. Vročinskih valov bo tudi v goratem svetu več, za nižji alpski prostor pa lahko pričakujemo 10 do 20 dodatnih dni, medtem ko smo jih zdaj navajeni sedem. V bodoče bo potrebno goste bolj intenzivno obveščati tudi o neugodnem vremenu, o možnostih hudourniških poplav, snežnih plazovih in o razmerah na morju, ki ne bodo prilagojena samo za jadralce. Turizem potrebuje celovitejše rešitve za to, da bomo lahko izpolnili obljubo “zelene in zdrave destinacije” - v nasprotnem primeru je to “greenwashing” ali zeleno pranje možganov.

In pogled v prihodnost - turistični tokovi se bodo iz Sredozemlja še naprej širili na sever in iz doline v višino in poletni plus se bo kazal v zimskem minusu. Na udaru so predvsem gorski centri, ki bodo morali preoblikovati svoje žičniške naprave - ne za potrebe smučarjev, ampak za potrebe kolesarjev in pohodnikov. V prihodnje bodo potovanja postala še dražja, zato nas bodo podnebne spremembe družbeno razslojile in oddaljile.

Predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije Marjana Grčman je poudarila, da bodo tovrstni večeri postali tradicionalni. “Forumi so odlična priložnost, da se kolegi, turistični novinarji enkrat mesečno podružimo in skupaj s strokovnjaki izpostavimo pereče tematike. Na ta način smo na tekočem, kar se tiče aktualnega dogajanja v turizmu, hkrati pa tovrstne večere vidim tudi kot strokovno izpopolnjevanje.”

Prihodnji mesec bodo gostje 2. turističnega foruma Društva turističnih novinarjev Slovenije nekdanji študentje fakultete Turistica, ki bodo predstavili primere inovativnih turističnih produktov.

Vir: Društvo turističnih novinarjev Slovenije

Foto: Peter Irman

Nazaj na novice