Študijska tura v Biosferno območje Julijske Alpe

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Poudarjajo sožitje med ljudmi in njihovim okoljem. Najstarejše in največje pri nas, razglašeno pred 20 leti, je Biosferno območje Julijske Alpe, katerega osrednji del predstavlja Triglavski narodni park. 

Na prvi študijski turi, ki jo je pripravil Javni zavod Triglavski narodni park, je bil poudarek na predstavitvi biosfernih območij v Sloveniji, udeleženci so se seznanili z 20-letnim dogajanjem v Biosfernem območju Julijske Alpe in spoznali izbrane ponudnike na območju, ki so vljučeni v certifikacijski sistem Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka (ZKTNP) kot orodja podpore in komunikacije ponudnikov, ki s svojim delom, izdelki in storitvami dokazujejo zavezanost trajnostnemu razvoju v Biosfernem območju Julijske Alpe. 

Udeleženci študijske ture so se poslužili trajnostih oblik prevoza, ki so na voljo v Dolini Soče, in si ogledali planšarsko planino Zaslap pod Krnom, predelovalni obrat Sočna v Drežnici in obiskali Eko kamp Koren v Kobaridu, ki je ponosni nosilec mnogih eko certifikatov, med njimi tudi ZKTNP in Slovenia Green. 

Planinsko pašništvo je pomembno področje Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka (ZKTNP) ter dejavnik razvoja kmetijstva Biosfernega območja Julijske Alpe. Planinsko pašništvo predstavlja tradicionalen način rabe kmetijskih zemljišč v gorskem svetu. V Zgornjem Posočju je 18 planinskih sirarn, kjer se predela približno 120 ton mlečnih izdelkov letno. Na planinskih pašnikih v Zgornjem Posočju (na 2000 ha) se pase okoli 1400 glav govedi in 3000 glav drobnice. Od poletne rabe planinskih pašnikov je odvisen obstoj velikega dela kmetijskih gospodarstev iz doline. 

V Posočju kmetje redijo 8000 ovac in 2200 koz. Bovški sir je sir z zaščito označbe porekla. Izdelan je iz čistega ovčjega mleka (pasme bovška ovca), nekateri izdelovalci pa mu primešajo do 20 odstotkov kravjega ali kozjega mleka. V Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (nosilec ZKTNP) je včlanjenih 70 rejcev. Gospodarijo s kmetijskim gospodarstvom (100 ovac) in predelovalnim obratom SOČNA. Njihov paradni izdelek je ovčja suha salama.

Eko kampa Koren v Kobaridu (nosilec ZKTNP), pogovor o izzivih razvoja trajnostnega in odgovornega turizma v dolini Soče in Julijskih Alpah, pokušina lokalnih jedi z domačega jedilnika

Napovedali so tudi Dneve biosfernih območij, ki ga bodo v Biosfernem območju Julijske Alpe predvidoma obeležili ob tradicionalnem Jestivalu okusov in umetnosti v Kobaridu.

Poleg predstavnikov Biosfernega območja Julijske Alpe in TNP sta bila prisotna tudi generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Gašper Hrastelj in predsednica nacionalnega odbora MAB – Človek in biosfera Rosana Cerkvenik.

S študijskimi turami v biosferna območja želijo javnost seznaniti o pomenu biosfernih območij, ki delujejo pod okriljem Unescovega programa Človek in biosfera (Man and Biosphere – MAB). Prvi študijski turi v Biosferno območje Julijske Alpe naj bi zato sledile še študijske ture v ostala biosferna območja v Sloveniji.

Kaj so biosferna območja?

Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko število rastlinskih in živalskih vrst.

V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega razvoja in trajnostne rabe naravnih virov.

UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij.

Med štirimi biosfernimi območji v Sloveniji je eno čezmejno

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Poudarjajo sožitje med ljudmi in njihovim okoljem. »Biosferno območje so ljudje, ki tu delajo in ustvarjajo.« se zato glasi geslo slovenskih biosfernih območij.  Najstarejše in največje pri nas, razglašeno pred 20 leti, je Biosferno območje Julijske Alpe, katerega osrednji del predstavlja Triglavski narodni park.

Število razglašenih biosfernih območij se spreminja, saj se obstoječim priključujejo nova. Trenutno je v svetovno mrežo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta. Julijskim Alpam so se na seznamu svetovne mreže biosfernih območij iz Slovenije pridružili še Biosferno območje Kras (leta 2004), Biosferno območje Obsotelje in Kozjansko (leta 2010) in Biosferno območje Mura (2018).

Biosferno območje Mura poleg ozemlja v Sloveniji obsega še območja vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Tudi Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani si skupaj z istoimenskim biosfernim območjem na italijanski strani prizadeva za razglasitev skupnega Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.

Več

Trajnostna mobilnost v Julijskih Alpah

Prometna problematika je pereča v vseh alpskih dolinah in na številnih območjih Triglavskega narodnega parka in njegove okolice, treba pa jo je reševati celostno in v sodelovanju z vsemi deležniki. Prav zato, kot je že v navadi, tudi letos skupaj z občinami in lokalnimi turističnimi organizacijami ter drugimi deležniki vzpostavljamo posebne poletne prevoze za obiskovalce in domačine, ki so še bolj kot v preteklih letih prilagojeni potrebam uporabnikov. Gre za vzporeden sistem javnih prevozov državnemu. To poletno sezono je, podobno kot v preteklih, na voljo okoli 30 linij dodatnih javnih prevozov v celotnem Biosfernem območju Julijske Alpe.

Več informacij je na voljo na mnogih spletnih straneh organizacij na tem območju, med drugim tudi na tej spletni strani.

Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka (ZKTNP)

Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka je certifikat, ki je dokaz kakovosti, tradicije in sožitja z naravo v Triglavskem narodnem parku. Ponudniki z Znakom kakovosti Triglavskega narodnega parka s svojimi izdelki in storitvami odražajo visoko kakovost, skrb za tradicijo in sožitje z naravo v edinem narodnem parku v Sloveniji. Med prejemniki so tisti, ki proizvajajo in prodajajo prehranske izdelke, izdelke domače in umetne obrti, izvajajo gostinsko - turistične in druge javne ali zasebne storitve na območju Triglavskega narodnega parka in/ali UNESCO MaB / Biosfernega območja Julijske Alpe.

Med nosilce Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka sodijo: proizvajalci lokalnih zaščitenih pridelkov in izdelkov, turistični ponudniki, ekološke kmetije in kmetije, ki so vključene v okoljske sheme strateškega načrta SKP, izdelovalci domače in umetnostne obrti, zeliščarji, nabiralci, rejci avtohtonih pasem domačih živali, žive planine in skupni pašniki, izobraževalne ustanove.

Kako poteka pridobivanje Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka?

V postopek za pridobitev Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka lahko pristopijo ponudniki produktov in storitev, fizične ali pravne osebe s sedežem na območju občin Triglavskega narodnega parka in/ali Biosfernega območja Julijske Alpe ter imajo ustrezno kakovost, ki jo dokazujejo s prejetimi certifikati. Za vključitev v postopek kandidat izpolni pristopni obrazec, ki je na voljo na naši spletni strani.

Namen podeljevanja Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka je povezati ponudnike in obstoječe certifikacijske sisteme, ki so v skladu s cilji parka in zagotavljajo izdelkom in storitvam nadstandardno splošno in predvsem okoljsko kakovost.

Strokovna komisija za podeljevanje Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka izvaja postopek podeljevanja znaka skozi vse leto. Na podlagi prejema izpolnjenega pristopnega obrazca strokovna komisija poda mnenje, ali so izpolnjene zahteve glede dokazil kakovosti ter predlaga direktorju Javnega zavoda Triglavski narodni park, da izda sklep o podelitvi pravice za uporabo Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka. Postopek pridobitve Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka je brezplačen.

Kako spoznamo nosilce Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka?

Nosilce certifikata Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka oziroma ponudnike izdelkov in storitev z znakom kakovosti prepoznate po posebnem simbolu, njegova grafika upodablja osvojeni vrh in s tem najvišjo kakovost ter zavezanost k varstvu okolja, ohranjanju narave in biodiverzitete ter ohranjanju kulturne dediščine.

Več

Vir: TNP

Nazaj na novice