Gost v Julijskih Alpah je brez avtomobila popolnoma mobilen, vendar se mora za takšen način obiska zavestno odločiti

Dr. Tit Potočnik, direktor JZ TNP, Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj, Majda Odar, vodja Informacijsko izobraževalne službe JZ TNP, Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra, Jože Sodja, župan Občine Bohinj, Blaž Veber, direktor Turizma Bled in Matjaž Podlipnik iz Slovenskega planinskega muzeja so predstavili možnosti za trajnostno mobilnost v Julijskih Alpah, pozvali so k odgovornemu obiskovanju območja in dodali nasvete za prijetnejši obisk Julijskih Alp.

V Triglavskem narodnem parku in na širšem območju Julijskih Alp so skupaj s partnerji pripravljeni na poletno sezono. Priprave so se pravzaprav začele že ob zaključku lanskega poletja. Kot je že v navadi, tudi letos vzpostavljajo posebne poletne prevoze za obiskovalce in domačine, ki so še bolj kot v preteklih letih prilagojeni potrebam uporabnikov. Gre za vzporeden sistem javnih prevozov državnemu. »V Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) si prizadevamo, da bi ljudje narodni park obiskovali trajnostno, zato sofinanciramo javne prevoze, ki jih organizirajo parkovne lokalne skupnosti. Temu se pridružuje še električni kombi, ki bo služil vse leto za prevoze domačinov na območju Loga pod Mangrtom, v poletni sezoni pa bodo prevozi na voljo tudi obiskovalcem. To je prvi električni kombi, ki bo vozil v Triglavskem narodnem parku, načrtujemo pa uvedbo še dodatnih. Ljudi želimo spodbuditi k spreminjanju navad. Imamo jasno predstavo, kakšne obiskovalce želimo. Takšne, ki so informirani, ozaveščeni in ki imajo ustrezne navade z vidika ohranjanja narave,« je povedal direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik.

Trajnostni obisk Julijskih Alp je stvar odločitve

»Predanost trajnostni mobilnosti v Julijskih Alpah je vse močnejša,« poudarja koordinator Skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in dodaja, da bo poleti na voljo okoli 30 linij dodatnih javnih prevozov v Biosfernem območju Julijske Alpe. »Naše osnovno izhodišče je, da je gost v Julijskih Alpah brez avtomobila popolnoma mobilen. Vendar pa se mora za to odločiti. Predvsem dnevnim obiskovalcem svetujemo, naj preverijo vse možnosti, ki so jim na voljo na tem območju, tako za prihod v destinacijo Julijske Alpe kot za mobilnost znotraj nje. Če pridejo z avtomobilom, pa naj preverijo, kje lahko parkirajo zunaj osrednjega območja Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp in se naprej odpravijo trajnostno, torej z javnim prevozom, s kolesom ali peš,« pravi.  

Ne le lepa in neokrnjena narava, v kateri najdemo sprostitev, ampak tudi nepopisna gneča in z njo povezane nevšečnosti sodijo v resničnost zadnjih poletnih sezon na tem območju. Majda Odar, vodja Informacijsko izobraževalne službe JZ TNP je predstavila nekaj dragocenih napotkov, s katerimi bo obisk privlačnejši in doživetje lepše. »Informativne poletne publikacije, kot na primer naš poletni časopis za obiskovalce, urejene in ažurne digitalne informacije o voznih redih, urejenih pohodniških poteh, prostih parkirnih mestih in drugih za obiskovalca relevantnih področjih so v sodelovanju z deležniki vsako leto bolj popolne, zanesljive in predvsem uporabniku prijazne. Za urejenost in ažurnost skrbi zagnana ekipa, ki jo sestavljajo predstavniki Skupnosti Julijske Alpe, občin Biosfernega območja Julijske Alpe, Javnega zavoda Triglavski narodni park ter drugi sodelavci Biosfernega območja Julijske Alpe. Dostop do digitalnih informacij je uporabnikom na voljo preko spletnih strani navedenih organizacij in preko omenjenega časopisa, ki je na voljo na vseh info mestih Triglavskega narodnega parka ter v TIC-ih Biosfernega območja Julijske Alpe.« Omenila je tudi nadgradnjo pohodniških poti na domači platformi, ki jo upravlja Planinska zveza Slovenije (PZS), poznani in med Slovenci vedno bolj priljubljeni maPZS. Na njej so na voljo tudi urejeni podatki najbolj priljubljenih pohodniških poti v Triglavskem narodnem parku, ki so pomembna dopolnitev informacijam o označenih planinskih poteh v Triglavskem narodnem parku.  

Po nasvetu Majde Odar naj se obiskovalci na obisk Triglavskega narodnega parka ustrezno pripravijo in izberejo cilj, ki je primeren fizični in psihični pripravljenosti posameznika. V izogib gneči naj uporabijo možnosti (nizkocenovnega ali brezplačnega) javnega prevoza in s parkiranjem vozila na enem izmed številnih parkirišč zunaj narodnega parka prispevajo k trajnostno naravnanemu obisku Kraljestva Zlatoroga. »Narodni parki so nekaj najdragocenejšega, kar država premore. Obiskovalce zato prosimo in pozivamo k upoštevanju pravil in priporočil ravnanja v zavarovanem območju,« je še dodala.

Sezonski prevozi so del pričakovane osnovne ponudbe

»Sezonski prevozi niso več poskus, ampak del pričakovane osnovne ponudbe. Predstavljajo investicijo v boljšo povezljivost za domačine in prispevajo k umirjanju prometa. V letu 2022 je bilo tovrstnih potnikov v Posočju že okoli 50.000,« opisuje Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra in dodaja: »Letos ponovno nadgrajujemo tudi čezmejno povezljivost s povezavo do Čedada ter Trbiža in s tem do železniških povezav. Smeli so tudi načrti za rešitve nove mobilnosti na območju Občine Bovec. Sicer pa imamo letošnje poletje v Posočju dva sistema linij - kobariški in bovški hop on, ki dnevno vozita na različne destinacije znotraj občin, dve čezmejni liniji, avtobus preko Vršiča in še ločene linije do Izvira Soče, Tolminskih korit in Javorce.«

Sezonski javni prevozi so zelo pomembni tudi za domačine, saj obstoječe državne linije javnega prometa ne sežejo v bližino njihovih prebivališč, poudarjajo župani občin v Biosfernem območju Julijske Alpe, ki je še nekoliko obsežnejše od Triglavskega narodnega parka. »Skrb za ohranitev naše prvobitne identitete in konec koncev vzdržnega vsakdanjega življenja, posebej prometa, terja vse več naše pozornosti. Bohinj je v prvi vrsti naš dom in zatorej naša odgovornost, da ga ohranimo. Ob več kot 650.000 dnevnih obiskovalcev letno in preko 150.000 nočitvami pa že dolgo nismo več samo Bohinjci, ki oblikujemo podobo našega okolja in samo s spoštljivim korakom vsakega, tako domačina kot tudi obiskovalca, bomo v prihodnje še lahko uživali v lepotah, ki nam jih ponuja ohranjena naravna in kulturna dediščina. Ob številnih obiskovalcih je to vse težja naloga in brez pravil, ki jih postavljamo živečim v naši Občini in tudi vsem obiskovalcem ne gre. Prav zato pozivamo vse domačine in obiskovalce, da ohranjajo naše travnike in parkirajo zgolj na označenih parkirnih mestih, ne taborijo v naravnem okolju, pobirajo pasje iztrebke,...,« našteva župan Občine Bohinj Jože Sodja.

Poleg prevozov poudarek na informiranju obiskovalcev

Brezplačni javni prevozi bodo to poletje na voljo tudi na Bledu in v okolici. »Avtobus Bled – Pokljuka, ki ga sofinancirata Triglavski narodni park in Občina Bled, bo vozil štirikrat na dan, prva vožnja z Bleda bo ob 7:20, zadnja s Pokljuke ob 20:30. Avtobus, ki bo povezoval Bled z okoliškimi vasmi in ga financira JZ Turizem Bled, bo vozil petkrat na dan, prvič ob 9:00, zadnjič ob 19:00. Avtobus, ki bo vozil okoli jezera in ga financira JZ Turizem Bled, bo od 9. ure zjutraj vozil vsako uro. Vse linije imajo izhodišče na postaji na Selišah pred infocentrom Triglavska roža,« pravi direktor Javnega zavoda Turizem Bled Blaž Veber. Posebno skrb letos namenjajo informiranju obiskovalcev in gostov kot tudi trajnostni rabi virov in prostora. Med drugim toplo pozdravljajo prvo trgovino na Bledu, kjer potrošnik svojo embalažo prinese s seboj in kjer ni plastike. Na spletni strani bled.si je zemljevid pitnikov, kjer je brezplačno na voljo pitna voda. Med tiskovinami tiskajo le še nujne, ostale informacije pa se selijo na splet, na družbena omrežja. »Spodbujamo spletno komunikacijo in komunikacijo v živo – v naših dveh infocentrih ter na terenu, neposredno pri informatorjih projekta Vprašaj me, sem domačin, ki jo bomo letos ponovno izvedli,« še dodaja Veber.

Priprave na poletno sezono v Julijskih Alpah potekajo tudi v Kranjski Gori. »Skupaj z občino Kranjska Gora in Triglavskim narodnim parkom sodelujemo pri projektu umirjanja prometa v dolini Vrata. Čeprav je cesta državna in bo prometni režim tudi na našo pobudo uredila država, pa bo Občina Kranjska Gora še naprej aktivno sodelovala in poskrbela za brezplačne avtobuse, ki bodo od 1. julija do 3. septembra vozili gornike in obiskovalce v dolino Vrata. V najmočnejši sezoni bomo poskrbeli za tri avtobuse, ki bodo nepretrgoma vozili od 5. ure do 21. ure. Potrudili se bomo tudi za avtobuse v septembrskih vikendih. Plačljiv turistični avtobus bo vozil tudi na relaciji Planica – Mojstrana. Za obiskovalce Vrat je urejeno tudi novo parkirišče v Mojstrani (nekdanja železniška postaja), ki ima na voljo 123 parkirnih mest,« opisuje Matjaž Podlipnik iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki deluje pod okriljem Gornjesavskega muzeja Jesenice.

V znamenju dogodkov in razstav

»Slovenski planinski muzej v Mojstrani stoji ob vstopu v dolino Vrata in predstavlja eno od pomembnih info točk Triglavskega narodnega parka. Kot info točka parka, Alpske konvencije in tudi turistične destinacije Kranjska Gora skrbimo za domače in tuje obiskovalce, da se v naših krajih počutijo zaželene in jim nudimo vse pomembne informacije o naši (gorniško) turistični ponudbi,« opozarja in našteva številne dogodke, ki bodo popestrili dneve. »V prihajajočem vikendu pripravljamo skupaj z ostalimi organizatorji dogodek Mojstrana Outdoor Festival, ponujamo pa tudi najem koles, e-koles in opreme za plezanje po feratah.« Sledijo še praznovanja 30. obletnice društva Podeželska mladina Zgornejsavske doline, 130. obletnica mojstranških gasilcev,... »17. junija bo v našem muzeju potekala tudi tradicionalna Poletna muzejska noč. Ob 19. uri bomo odprli zunanjo fotografsko razstavo z naslovom Moja pot, ob 20. uri pa poskrbeli za večerno vodstvo po razstavi,« našteva Podlipnik.

»Naše osnovno poslanstvo pa je vendarle ohranjanje in prezentacija planinske kulturne dediščine, zato za naše obiskovalce pripravljamo poleg stalne razstave Vzpon na goro tudi številne občane razstave.  Do začetka julija je na ogled razstava 70 let Slovenske planinske poti. V juliju pride na vrsto razstava o prvih Slovencih v El Capinatu. Še vedno je na ogled tudi izredno zanimiva razstava o najboljših slovenskih športnih plezalcih in plezalkah z naslovom Po prstih v stene,« dodaja. Za otroke letos s partnerji pripravljajo poletni planinski tabor pri Koči pri izviru Završnice, za katerega prijave še zbirajo. »Tudi letos bomo pripravili številne planinske ustvarjalnice za otroke in sodelovali pri gorsko tekaški tekmi Triglav trail run (19. in 20. 8.), ki jo pripravlja športna agencija Lajf. d. o. o. Prisotni bomo tudi pri kulturno planinskem programu Aljaževih dnevov (24. 8. do 27. 8.) v okviru katerih bo potekal tudi vstopni dogodek KS Dovje - Mojstrana v družino Gorniških vasi,« napoveduje.

Pestro počitniško dogajanje, povezano s številnimi področji in zanimanji, sicer pripravljajo v vseh destinacijah na območju Julijskih Alp, programi pa so na voljo na spletnih straneh in družbenih omrežjih destinacij. Obiskovalcem je v pomoč tudi spletna stran, ki je na voljo v več jezikih in združuje vse pomembne informacije za obisk tega območja na enem mestu.

Obišči stran

Trije kraki videi iz projekta VrH Julijcev

V okviru projekta Vrh Julijcev nastaja istoimenski dokumentarni film, ki bo premierno predvajan jeseni. Skozi oči ljudi, ki živijo, delajo in obiskujejo park bo predstavil različne vidike in odgovore na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji in sobivanju narave in človeka na tem območju. Na novinarski konferenci smo predstavili tri kratke videe, ki so posvečeni najbolj aktualnim tematikam, s katerimi se srečujemo v poletni turistični sezoni, in sicer: kopanje tam, kjer je dovoljeno; uporaba javnega potniškega prevoza; upoštevanje pravil obnašanja v zavarovanem območju.

VrH Julijcev je partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Povezuje aktivnosti devetih partnerjev za izboljšanje in trajno ohranjanje ugodnega stanja redkih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Varno v gore – opozorila Planinske zveze Slovenije

O varnosti v gorah so govorili na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije (PZS). Za čim širšo obveščenost obiskovalcev njihova opozorila povzemamo v nadaljevanju:

• Preden se odpravite na planinski izlet, preučite svojo pot. Pozanimajte se o njeni težavnosti in dolžini. Vedno preverite vremensko napoved in razmere na poti in jih upoštevajte. Za načrtovanje uporabite tiskano planinsko karto in aplikacijo maPZS.
• Poskrbite, da imate s seboj primerno opremo za svoj izlet. Ta vključuje planinske čevlje, topla oblačila, brezalkoholno tekočino, zemljevid in kompas, prvo pomoč, naglavno svetilko in zaščito pred soncem.
• Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo v visokogorju, težje vzpone si prihranite za poznejši del poletja, ko boste dobro uhojeni in bolje telesno pripravljeni.
• Smeti odnesite v dolino. Smeti so tudi olupki od banan in agrumov. Glasna glasba in kričanje v gorah nimata svojega mesta.
• Pazite na padajoče kamenje, zlasti na strmih pobočjih. Bodite pozorni na nevarnosti, kot so nevihte in izčrpanost.
• Sporočite vam znani osebi, kam odhajate in kdaj načrtujete vrnitev, da bo v primeru nepričakovanih dogodkov obveščena o vaših težavah ter bo vedela, kje vas iskati.
• Sledite označenim potem in se s tem izognite nepotrebnemu tveganju na brezpotjih. V Sloveniji imamo 10 tisoč kilometrov markiranih in vzdrževanih planinskih poti in ni razloga, da iščete brezpotja, destinacije, ki so na neki način rezervirane za alpiniste z izkušnjami, na primer poti do določenih bivakov.  Bivaki niso objekti za turistično spanje, ampak izhod v sili za izkušene planince.

V PZS opozarjajo še, da je v gorah zapadlo precej snega, ki se bo marsikje obdržal še dolgo v poletje. Svetujejo tudi uporabo planinske oz. alpinistične čelade predvsem tam, kjer poti potekajo pod stenami, saj je sploh v začetku planinske sezone veliko zapadlega kamenja, in na planinskih poteh, kjer je veliko obiskovalcev. Ključno je tudi pravilno pridobivanje informacij o določenem planinskem izletu ali turi. Informacije o poti morajo biti preverjene in objektivne. Dobimo jih lahko na preverjenih spletnih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije ali v tiskanih planinskih vodnikih. Dodatne informacije z družbenih omrežij ali izkušnje posameznikov so dobrodošle, se je pa treba zavedati, da gre v večini za subjektivne ocene. Za manj vešče gorništva priporočajo gorskega vodnika ali planinskega vodnika z ustreznimi kompetencami.

Za vse obiskovalce gora so v Planinski zvezi Slovenije dopolnili zgibanko Varneje v gore z napotki in usmeritvami, da ne bi prišlo do nesreče.

Več informacij

Vir in Foto: JZ TNP

Nazaj na novice