Ob raziskovanju UNESCO dediščine Slovenije - Škocjanskih jam in Idrije obiščite Michelinovi restavraciji: Ruj na Krasu in Jožef v Idriji

Idrijski žlikrofi z nacionalno in evropsko oznako so zajamčena tradicionalna posebnost. Žlikrofe pripravimo tako, da ročno zvaljamo majhne kroglice krompirja in jih polagamo na testo, ki ga prepognemo čez krompir. Testo nato razrežemo, da dobimo neke vrste raviole, pri čemer na sredini naredimo majhno vdolbino, da dobi žlikrof klobučasto obliko.

Te preproste, a okusne testenine so simbol Slovenije, ki se prenaša iz roda v rod. Slovenijo, ki je bogata s tradicionalnimi jedmi in kulturo, lahko raziskujete tako, da se odpravite po uveljavljenih turističnih poteh ali izven njih, lahko pa se odpravite celo v čarobni podzemni svet.

Žlikrofi niso edini simbol Idrije. V podzemnem svetu najdemo živo srebro, ki so ga skoraj pol tisočletja pridobivali iz Idrijskega rudnika. Čeprav rudnik danes ne deluje več, je stoletja vzdrževal gospodarstvo tega mesteca, ki danes šteje 11.000 prebivalcev in je zelo ponosno na svojo preteklost.

Dediščina živega srebra v Idriji je vpisana na seznam UNESCO svetovne dediščine in ni edina - na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je vpisano tudi klekljanje čipk v Sloveniji. Prav v Idriji se ta tradicija klekljanja ohranja že več kot 150 let, s poudarkom na ohranjanju tradicije in razvoju novih tehnik.

Hotel in restavracija Jožef

Hotel Jožef, uvrščen v vodnik Michelin, s svojo značilno fasado, ki jo krasijo litoželezne plošče, se poklanja tehnični in kulturni dediščini mesta in tako nudi še eno povezavo z arheološko in industrijsko preteklostjo Idrije. Obogateni z bakrom dajejo vtis rudarske peči, ki spreminja barvo glede na letni čas in količino svetlobe. Notranjost hotela je prijetna in gostoljubna, z veliko jedilnico, ki združuje preteklost in sedanjost. Na meniju so tradicionalna zeljna juha (»smukavc« - tradicionalna rudarska jed), postrežena v kozarcu, polnjene testenine in nekaj morskih jedi z ne tako oddaljene obale. Tradicionalna kuhinja tega dela Slovenije se prepleta s sredozemskimi jedmi: s svežimi ribami in školjkami, začinjenimi z oljčnim oljem in skrbno izbranimi začimbami.

Lokalne dobrote, kot so žlikrofi, smukavc in zeljševka, pripravljajo po tradicionalnih receptih sami. Moto restavracije je »tradicionalna kuhinja, ki zadovolji tudi najzahtevnejše gurmane«. Veliko pozornosti posvečajo lokalnim sestavinam in hišnim jedem ter tako izkazujejo svojo zavezanost oživljanju starih kulinaričnih običajev.

Več o restavraciji Jožef

Skrivno podzemlje pa nudi tudi destinacija Kras. Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka. Nahajajo se v bližini Divače na slovenskem Krasu. Gre za doslej največji znani podzemski kanjon na svetu. Obiskovalci lahko sledijo 5 km dolgi poti, ki se vije skozi spektakularen sistem kraških jam. Ta jamski kompleks je zaradi svoje izredne lepote in geološkega pomena od leta 1986 vpisan na UNESCO seznam svetovne dediščine. Jame so znane po svojih stalaktitih in stalagmitih, vključno z ogromno 15 m visoko stalagmitno formacijo, znano kot Orjak, omembe vredne pa so še Tiha jama in Martelova dvorana.

Družine ki v živijo v Dutovljah, so bile v manj kot sto letih državljani štirih različnih narodov (Avstro-Ogrske, Italije, Jugoslavije in Slovenije) in kljub temu uspele ohraniti svojo edinstveno identiteto.

Gostilnica Ruj

Vredna postanka je Gostilnica Ruj, ki goste popelje v preteklost, saj s svojimi raznolikimi okusi pripovedujejo zgodbo o tej regiji in njenih prebivalcih. Tu je Peter Patajac, ki je več kot le lastnik družinske restavracije, je kuharski mojster in tudi skrbnik tradicionalne kuhinje, ki prikazuje edinstveno kulturo.

Njegovi kosi »salumija«, vključno s »capocollom«, ki je zmagal na svetovnem prvenstvu, prikazujejo pomen prave sezonskosti – jesti tisto, kar je na voljo. »Ja, to je res,« pove Peter v smehu, »in veste, kolikokrat teden začnemo z enim jedilnikom, da ga ob koncu zaključimo z drugim? Menimo tudi, da je kratka dobavna veriga zelo pomembna: volovski rep kupim pri mesarju za vogalom, ki svoje meso nabavlja v radiju 50 km (ali manj) od restavracije, od njega pa dobim tudi ličnice, vampe in priželjc, ki je moja najljubša jed iz otroštva. Ni dušen, ampak ocvrt, poleti pa začinjen z žajbljevo soljo«. Izbrane jedi so lep odraz obmejne regije, kjer je 50-60 % gostov restavracije iz Slovenije.

Več o Gostilnici Ruj

V to tradicionalno gostilno, ki je ohranila gostoljubnost in številne sestavine pridobiva iz lastnih treh vrtov, prihajajo tudi Italijani iz bližnjega Trsta in obiskovalci iz Hrvaške. Hišne specialitete so suhomesnati izdelki, kot je pršut, ki se suši tri leta in pol, pa tudi orzotto (ječmenova "rižota") z bučkinimi cvetovi, ki se pripravlja na enak način kot rižota in je popolne kremaste teksture. Te jedi so zdaj že stalnica na jedilniku, a na začetku ni bilo lahko, pripoveduje Peter: »Najprej se nam je zdelo, da moramo postreči gurmansko kulinariko, a je to trajalo le nekaj dni. Ugotovili smo, da naši gostje zelo cenijo domačo kuhinjo, kot so jo pripravljale njihove mame in babice – takšen recept bom prenesel tudi na svoje otroke. Dober primer je potica, sladko kvašeno testo, obogateno z rumenjaki in maslom, ki so ga tradicionalno pripravljali za božič in veliko noč. Konec koncev hrana predstavlja tradicijo in spomin in ni večjega komplimenta kot videti goste, ki se vrnejo v našo restavracijo in mi popolnoma zaupajo svojo kulinarično izkušnjo ter brez zadržkov rečejo Ti se odloči!«

Vabljeni k branju članka, ki ga je napisal Michelinov novinar na povezavi.

Vabljeni k branju vseh Michelin člankov in ogledu video vsebin

Sledite Michelinovim zvezdicam po Sloveniji

Nazaj na novice