Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Že v prejšnji oddaji Na lepše je bil izpostavljen neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira tudi prostor za novo obmejno turistično destinacijo. Meja namreč uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Takšen primer v katerem je skoncentrirano vse našteto so mali muzeji, ki so s pomočjo Goriškega muzeja zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje.

Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in na Mirenskem pokopališču), tudi miniaturni muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem.

Samo nekaj 100 metrov naprej pa se nahaja še en nov mini muzeju. Na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu je namreč zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih.  V njem so na ogled arhivski posnetki, pričevanja in spomini prebivalcev z obeh Goric, na življenje ob in z mejo med letoma 1955 in 2020. Zanimiva je tudi videoinstalacija Bela črta, ki so jo zasnovali Anja Medved, Alessandro Cattunar in Andrea Colbacchini, ki preko posnetkov iz filmskih arhivov odstira čas, ko se je med državama postavljala meja, t.i. bela črta, ki je globoko zarezala v prostor in življenje ljudi. Vse do Evropske prestolnice kulture leta 2025 pa ima Goriški muzej v načrtu še prenovo vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi in muzeja na Mirenskem pokopališču. 

V oddaji več tudi o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. Obisk je zanimiv, ker se dobi vpogled v kontemplativni red klaris in v več kot 100-letno delovanje vzgojno-izobraževalnega reda uršulink. In še zanimivost - kljub strogemu redu klaris in njihovi zavezi k uboštvu pa ne spreglejte bogastva razkošnega življenje znotraj klavzure. 

Tretja tematika v oddaji Na lepše pa se dotika novih produktov v turizmu. Zadnjih deset let se na terenu čuti močan upad starih, pogosto družinskih gostiln. Zapirajo se tradicionalni prostori druženja z več 100-letno tradicijo, s čimer se trga povezanost lokalne skupnosti, v pozabo pa izginjajo stari recepti. Primer dobre prakse, kako skozi kulturo vsaj občasno oživljati tovrstne retro gostilne, je ekipa Na lepše našla v Selščku, v rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija. Tu je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila podeželsko furmansko gostilno, ki je bila v lasti njenega prapradedka Janka Šviglja. Želja je, da bi avtentična notranjska hiša, z letnico 1884, postala  živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center. 

Hiša v Selščku je vsa takšna, kot je bila v času, ko je bila v njej še aktivna gostilna. Še vedno se kuha na drva na stari šporhet, kruh se peče v krušni peČi, stene so valjčkane, v njej pa je tudi - tako kot nekoč - urejena trgovina z rečmi, ki izginjajo iz ljudskega spomina. Nataša Mele je z Notranjsko hišo tudi zapolnila manko nastanitev v tem koncu in kronično pomanjkanje domače gastronomije ter profiliranih produktov, ki niso neposredno vezani na Cerkniško jezero.  

Posebno mesto v na novo obujeni furmanski gostilni pa ima slikar Maksim Gaspari, ki je v tej vasi preživel svoja otroška leta. Kar je še posebej pomembno ravno letos, ko se - ob 140-letnici njegovega rojstva - tudi uradno praznuje Gasparijevo leto. Vas je leta 2020 dobila priznanje Turistične zveze za najlepše urejeno vaško jedro, kI izstopa po tem, da so na vaških hišah, namesto klasičnih hišnih številk, nameščene table z motivi Gasparijevih razglednic in zapisanimi starimi hišnimi imeni. 

Gaspari je veljal za Prešernovega sodobnika in Cankarjevega prijatelja, bil pa je tudi sopotnik Riharda Jakopiča, Božidarja Jakca, Lojzeta Perka, Ivana Meštrovića in Hinka Smrekarja. Svojo umetnost je opiral na domače folklorno izročilo. Med drugim je kot edini slovenski umetnik za koroški plebiscit izdelal razglednice in letake ter skupaj z generalom Rudolfom Maistrom obiskoval ljudi po vaseh na Koroškem. Za svoje zasluge je prejel Prešernovo nagrado in postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Vabljeni k ogledu oddaje v petek zvečer na prvem programu RTV Slovenija ob 21.25.

Vir: RTV Slovenija

Nazaj na novice