Savna v vojaškem bunkerju s pogledom na Triglav je primer dobre lokalne zgodbe

Podeželski turizem v zadnjem času doživlja prerod. Posamezniki z domiselnimi idejami, pogumom in zagnanostjo postajajo dodana vrednost lokalne turistične ponudbe. Tako je na tisoč metrih nadmorske višine na Krniški planoti pred nekaj leti zrasla hiška na griču, zdaj so ji dodali masažno vročo kad na prostem in savno.

Zakonca Katarina in Mitja Kenda sta že pred epidemijo koronavirusa na griču zgradila dobrih 60 kvadratnih metrov velik apartma za pet oseb, ki sta jo poimenovala Hiška Na Griču.

Zakonca Kenda sta pred kratkim obogatila svojo ponudbo s savno, ki sta jo uredila v nekdanjem vojaškem bunkerju. Kot pravita, se za ta korak nista odločila, ker bi bili njuni gostje tako zahtevni in bi hoteli vedno več, ampak sta si želela nekaj posebnega ponuditi tudi domačinom iz okolice.

Da sta savno umestila v stari betonski bunker, je bila pika na i domiselni ideji. Krniška planota je bila vseskozi na podnebnem, geološkem in političnem prepihu.

Med obema vojnama so na tem območju zgradili več vojašnic za pehotne in topniške enote. Bunker, v katerem je danes savna, je eden od treh še ohranjenih.

Velnes, ki sprejme štiri osebe, ni namenjen zgolj uporabnikom apartmaja, pač pa je odprt tudi za zunanje obiskovalce. Trendu uporabe naravnih materialov sta zakonca Kenda sledila tako pri apartmaju kot pri velnesu.

Za hiško so uporabili le domač, krniški les, tla so na primer izdelana iz unikatnih zidakov z letnico 1897. Bunker je na zunaj ohranil originalno podobo, le nekoliko so jo »zloščili«.

Kot pravi Katarina Kenda, so v času koronavirusa prevladovali slovenski gostje, zdaj so Idrijske Krnice odkrili tudi tujci. Največ je Belgijcev, Nizozemcev in Nemcev, ki pri njih v povprečju ostanejo od pet do sedem dni. 

Na razgibani planoti je več razglednih vrhov, kamor se lahko odpravijo pohodniki in kolesarji. Domačini na tem koncu s spoštljivim odnosom do narave ohranjajo kulturno krajino ter negujejo vrednote kmečkega načina življenja. S tem omogočajo, da ostaja planota živa in poseljena.

Načrtna promocija idrijskega podeželja, ki se je je Zavod za turizem Idrija lotil leta 2019, ko je vodenje prevzela sedanja direktorica Valerija Božič, kaže rezultate. Želeli so si ne samo povečati število obiskovalcev in podaljšati njihov čas bivanja, pač pa tudi spremeniti strukturo ljudi, ki obiščejo te kraje.

Če je česa tod veliko, so to samotni in odmaknjeni zaselki, le da je bil ob težnji po poudarjanju zgolj tehniške in kulturne dediščine vrsto let ta segment turizma po krivici zapostavljen.

»Idrijsko podeželje je vir neizkoriščenih možnosti in bi na dolgi rok lahko lepo zaživelo – turistične kmetije, postajališča za avtodome, kampi, doživetja na podeželju ... Počasi se prebuja in eno od krasnih zgodb piše tudi Katarina Kenda s Hiško na Griču, ki je, poleg apartmaja Na Kupčku, lep primer, kaj današnji gost potrebuje: oddih v naravi s celovito ponudbo, od kulinarike do velnesa, meditacije, doživetij in odkrivanja skritih kotičkov,« dodaja Valerija Božič.

Lani je v Idriji prenočilo 65 odstotkov tujih gostov, kar je prvič, da je destinacijo obiskalo več tujcev kot slovenskih turistov. Zanimanje za obisk iz leta v leto narašča, žal pa pada število ponudnikov turističnih nastanitev. Povprečno število prenočitvenih zmogljivosti se je znižalo za več kot tretjino.

Vir: Anja Intihar / Delo

Foto: Hiška Na Griču - Glamping

Nazaj na novice