Planinska zveza Slovenije obeležila 130-letni jubilej

Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, kjer je sedaj blagovnica Nama. Prvi predsednik društva je bil Fran Orožen. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je 130 let kasneje podobno, kot je bilo ob nastanku: gojiti slovensko planinsko izročilo, izvajati prostovoljsko delo in širiti planinstvo kot način življenja.

»Planinci se s ponosom spominjamo prehojene poti naše organizacije. Vzklila je iz ljubezni do gora in hkrati kot izraz upora proti njihovemu ponemčevanju. V silnem zanosu, še v Avstro-Ogrski monarhiji, so planinci označevali poti, rasle so prve koče, izhajati je pričel Planinski vestnik. Vse do prve vojne, ki je vzela mnoga življenja in pustila številne brazgotine tudi v gorah in nepravično odrezala velik kos slovenskega nacionalnega ozemlja. Po vojni je Slovensko planinsko društvo vložilo ogromno energije v obnovo koč in gradnjo poti, članstvo je raslo, mladi Skalaši pa so se usmerili predvsem v alpinizem, posneli so tudi prve slovenske filme.  In nato znova vojna, s številnimi žrtvami. Po vojni, na temelju izročila SPD in Skale, nastane nova planinska organizacija, Planinska zveza Slovenije. Planinstvo postane ena najbolj množičnih športnih dejavnosti, s športnim vrhom v alpinizmu in športnem plezanju, z uspehi svetovne ravni,« je v govoru poudaril predsednik PZS Jože Rovan.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v svojem govoru prav tako poudaril izjemni prispevek planinstva pri oblikovanju temeljev slovenskega naroda. »Temelje za to, da imamo danes lastno državo, so namreč že v 19. stoletju postavljali tudi prvi planinci in alpinisti. Osebnosti, kot so Jakob Aljaž, dr. Julius Kugy, dr. Henrik Tuma in Franc Kocbek ter njihovi sodelavci so bili vizionarji, tudi njim gre zasluga, da v grbu zastave naše države Slovenije ponosno stoji Triglav. Simbol svobodoljubnosti, pokončnosti in nezlomljivosti našega naroda. Iskrena hvala Planinski zvezi Slovenije in njenim predhodnikom za ta pomemben in neizbrisljiv prispevek k zgodovini slovenskega naroda in Republike Slovenije. Naša zgodovinska dolžnost je, da še naprej podpiramo razvoj planinstva, planinskih društev, domov in planinskih poti.«  Dodal je, da je bo ministrstvo poleg podpore prenove planinskih domov in visokogorskih centrov vzpostavilo tudi sistemsko financiranje vzdrževanja planinskih poti. »Letos in v prihodnjem letu bomo Planinski zvezi Slovenije ter njenim društvom skupaj z markacisti namenili 800 tisoč evrov za vzdrževanje in označevanje planinskih poti ter za usposabljanje markacistov.«

Planinska zveza Slovenije po podatkih iz leta 2022 združuje 297 društev s 60.744 člani, kar glede na število prebivalcev Republike Slovenije pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva. A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev, ki jim je na voljo mreža več kot 2 tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji. Za planinske poti po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti, v letu 2022 je bilo 907 registriranih markacistov PZS.

Vir in več informacij:

Planinska zveza Slovenije

Naslovna fotografija: Od leve stojijo: podpredsednik PZS Roman Ponebšek, podpredsednik PZS Jožef Bobovnik, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, predsednik PZS Jože Rovan, podpredsednik PZS Martin Šolar, podpredsednik PZS Miha Habjan in generalni sekreatr PZS Damjan Omerzu (foto Andraž Purg)

Nazaj na novice