Mag. Kirbiš Rojs ob obisku Gorenjske: turizem, tehnika in les predstavljajo velik regijski razvojni potencial

O razvojnih potencialih in potrebah regije so danes govorili na Gorenjskem. Tako se je državna sekretarka MGRT mag. Monika Kirbiš Rojs s sodelavci udeležila konstitutivne seje Razvojnega sveta Gorenjske regije.

Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi na regionalni ravni pospešeno potekajo procesi priprave regionalnih razvojnih programov, temeljnih strateških in programskih dokumentov, s katerim se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za njihovo uresničevanje. Procese koordinirajo regionalne razvojne agencije - v primeru Gorenjske je to BSC Kranj. Kot je poudarila predstavnica agencije Franja Gabrovšek Schmidt, je razvojni cilj gorenjske regije za naslednje sedemletno obdobje večanje blagostanja prebivalstva. Pri tem je kot osrednje cilje izpostavila čim večjo zaposlenost prebivalstva, gospodarsko dinamično Gorenjsko regijo z inovativnimi izdelki in storitvami ter dejala, da je treba ohraniti poseljenost alpske krajine, čisto naravo in zagotoviti zdrave, visoko kakovostne življenjske pogoje in povezano ter do drugačnosti strpno socialno skupnost.

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je ob tem poudarila, da se bo v prihodnji finančni perspektivi evropske kohezijske politike 2014-2020 sofinanciralo tiste projekte, ki bodo na nacionalnem nivoju spoznani kot prioritetni in bodo imeli visoko dodano vrednost. Področja turizma, tehnike in lesa, ki so jih kot prioritetna spoznali na gorenjskem, po besedah mag. Monike Kirbiš Rojs predstavljajo velik razvojni potencial. Sredstva bo namreč po njenem mnenju treba usmeriti na tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Ob tem je napovedala, da si MGRT prizadeva, da bi se pri regijskih projektih iz dogovorov za razvoj regij del sredstev zahtevanega javnega sofinanciranja zagotovil iz sredstev državnega proračuna in le del iz proračunov občin. Po besedah državne sekretarke, bi s tem olajšali financiranje projektov, saj danes žal marsikatera občina srečuje z likvidnostnimi težavami in ne uspe zagotavljati lastnih sredstev za sofinanciranje odobrenih projektov.

Sicer pa se bodo prednostna področja natančneje opredelila v nadaljnjem procesu priprave programskih dokumentov za porabo kohezijskih sredstev, ki bodo izhajali iz Strategije razvoja Slovenije 2014-2020. Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je dejala, da je Slovenija zadovoljna s pogajanji in višino sredstev za prihodnje sedemletno obdobje. »Skupno smo si izpogajali za več kot 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v cenah 2011) oz. skoraj 3,3 milijarde v tekočih cenah. Tako bo Zahodni Sloveniji pripadlo preko 760 milijonov evrov (v cenah leta 2011) oz. skoraj 860 milijonov evrov sredstev strukturnih skladov, preračunano v tekočih cenah. Vzhodni Sloveniji, ki dosega 73 odstotkov povprečne razvitosti EU, pa bo na razpolago skoraj 1,12 milijarde evrov (v cenah 2011) oz. skoraj 1,26 milijarde evrov sredstev strukturnih skladov, v tekočih cenah. Za področje prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo iz Kohezijskega sklada na voljo milijarda evrov. Z drugimi besedami to pomeni, da je v okviru zaključka pogajanj pogajalcem za vzhodno Slovenijo uspelo zagotoviti več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev,« je še povedala mag. Kirbiš Rojs.

Fotografije z dogodka so dostopne na spletni strani MGRT.

Nazaj na novice