Državni zbor sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize za 2023

Objavljeno: 19.12.2022 Več informacij

Nazaj na novice

Državni zbor sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize za 2023

Državni zbor RS je 16. decembra sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je pripravila Vlada RS v sodelovanju z gospodarstvom. Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena vrednost ukrepov za gospodarstvo je 1,2 milijarde evrov.

Državni zbor sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize za 2023

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je poudaril, da je ministrstvo tesno sodelovalo z gospodarstvom pri pripravi predloga pomoči in njihove predloge upoštevalo v največji možni meri. »V zakonu smo uporabili vse maksimalne možnosti pomoči za subvencioniranje cen energentov, kot nam jih omogoča evropski začasni okvir in zmožnosti proračuna,« je dejal minister Han.

Minister je ob tem dejal: »Zakon obsega pet vrst pomoči za subvencioniranje cen elektrike, plina in tehnološke pare. Pripravljeni smo tudi preventivno v primeru poslabšanja gospodarske situacije in začasne prilagoditve proizvodnje podjetij z ukrepoma subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Podjetjem zagotavljamo tudi finančna sredstva za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Zajete so vse gospodarske panoge in vse velikosti podjetij, od malih, srednje velikih in velikih podjetij.«

Minister pa je še izpostavil: »Obenem sem v začetku tedna v pismu pozval izvršno podpredsednico Evropske komisije in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager in komisarja za notranji trg Thierrya Bretona k čimprejšnji spremembi evropskega začasnega kriznega okvira. Opozoril sem na velike razlike v konkurenčnosti podjetij znotraj EU zaradi različnih pristopov k reševanju energetske krize in da bo potrebno določene pogoje dovoljenih državnih pomoči spremeniti.«

 

Ključne spremembe ukrepa pomoči glede na letošnje leto

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je sicer pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči EU, pri čemer je Evropska komisija pri pripravi okvirja upoštevala slovenske predloge, podoben pa je pomoči za gospodarstvo v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva. Vlada je že v svojem predlogu povečala najvišje dovoljene pomoči in zagotovila več sredstev. K obstoječim trem vrstam pomoči je dodala še dve novi in omilila vstopni pogoj z 2-kratnika na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021. Določila je možnost prijave tudi tistim upravičencem, ki ne kupujejo energentov neposredno od dobaviteljev energentov. Dodana pa je tudi možnost upoštevanja načela sorazmernosti za tiste upravičence, ki so imeli prepovedano ponujanje blaga in storitev neposredno potrošnikom oz. omejeno opravljanje dejavnosti. Pri teh se kot primerjalno leto upošteva leto 2019. Vlada je vključila tudi omilitev pogoja glede EBITDA iz Začasnega evropskega kriznega okvirja pri pomoči zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, sicer da se je EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšala za vsaj 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021; obenem pa upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU, zato mora slednje še potrditi Evropska komisija. Spremenili so se pogoji za energetsko intenzivna podjetja, saj kot pogoj ni več zahtevan negativen EBITDA. 

V postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS je bilo v zakon vključenih več dodatnih omilitev. Urejena je možnost prijave tudi tistim upravičencem, ki posredno kupujejo energijo prek posrednih dobaviteljev, kot je v primeru trgovskih centrov in njihovih najemnikov oz. ko podjetje mati nabavi energent tudi za svoje hčerinsko podjetje. Črtan je bil tudi posebni postopek odobravanja pomoči podjetjem nad 4 milijoni evrov z namenom zagotovitve enakopravne obravnave vseh upravičencev, vendar smo hkrati preprečili oškodovanje javnega denarja zaradi špekulativne prodaje viškov električne energije. Prav tako so bili pri ukrepih za ohranitev delovnih mest smo glede na predlog zakona, ki ga je sprejela vlada, še dodatno omilili pogoje za pridobitev pomoči.

Podrobneje o sprejetem zakonu

Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Ministrstvo ocenjuje, da bo za sofinanciranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare potrebnih 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov

Vlada bo podjetjem subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci ne bo malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenuten predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa. Z današnjimi amandmaji pa je bilo prepovedano, da se prijavijo tisti, ki špekulativno prodajajo viške električne energije po višji ceni od nabavne in se s tem okoriščajo. Do pomoči ne bodo upravičene niti pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 50 evrov ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije. Prav tako za prosilce ne smejo veljati sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021, razen v primeru upoštevanja načela sorazmernosti, ko se bo upoštevalo leto 2019. V predlogu zakona so za enostavno pomoč določene najvišje dovoljene povprečne cene za leto 2021 za elektriko in zemeljski plin. Če bo imel upravičenec nižjo povprečno ceno, bo uveljavljal slednjo. Pri izračunu enostavne pomoči se bo upoštevala dejanska količina porabljenega energenta v letu 2023, medtem ko se bo pri posebnih pomočeh upoštevalo 70 % porabljene količine energenta v letu 2021. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca. Z namenom, da se z ukrepom pomaga najbolj prizadetim podjetjem, je bila omejena najvišja možna zgornja cena na enoto energenta v 2023, ki jo upravičenec lahko uveljavlja. To je 510 evrov na MWh pri elektriki in 160 evrov na MWh pri zemeljskem plinu. Hkrati je bila določena najnižja cena na enoto energenta v 2023, in sicer 150 evrov na MWh pri elektriki in 79 evrov na MWh pri zemeljskem plinu.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči. Najnižja možna višina subvencije bo 600 evrov.

Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 % upravičenih stroškov oziroma do višine dveh milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.

Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči. Osnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 % upravičenih stroškov in do največ štiri milijone evrov skupne pomoči; posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 % upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov; posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 % upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 % upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov. Predlog zakona za vsako kategorijo pomoči določa še dodatne pogoje, ministrstvo pa opozarja na zahtevo Evropske komisije, da se pri vseh pomočeh za gospodarstvo seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij.

Poleg tega bo nekoliko poenostavljen način izplačil glede na letošnji ukrep. Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agencije SPIRIT Slovenija do 28. februarja 2023 do 12. ure. Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 % ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje (januar-marec). Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 % ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostanek 20 % pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa bosta upravičenim delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je bil upoštevan vidik največje ohranitve pravic delavcev.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko koristil delodajalec, ki je upravičen oz. bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (vložitev vloge za pomoč pa ni pogoj za koriščenje tega ukrepa) ter ob pogoju, da najmanj 10 % delavcem ne more zagotoviti 90 % dela. Ukrep bo mogoče uveljavljati med 1. januarjem in 31. marcem 2023. Omogočeno pa je tudi, da se ta ukrep podaljša s sklepom vlade za dvakrat po en mesec, torej do konca maja 2023. Ukrep bo delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas – zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa prejel povračilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Delodajalec se bo moral, pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oz. pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma, o obsegu dela, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev. Pridobiti bo moral tudi pisno mnenje organa, ki zastopa delavce. Delodajalec bo lahko posameznemu delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom oz. čakanje na delo doma v upravičenem obdobju (od 1. januarja do 31. marca 2023 z možnostjo podaljšanja za dvakrat po en mesec za ukrep skrajšanega delovnega časa oz. od 1. januarja do 30. junija 2023 za ukrep čakanja na delo doma) in ga v tem času napotil tudi na začasno čakanje na delo. Plačilo delavca za delo v času, ko delavec dejansko dela in nadomestilo plače, pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 delovnih dni koristil delodajalec, ki je upravičen oz. bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ob nadaljnjem pogoju, da polovico prejetih sredstev navedeni ukrep, v nadaljnjih 30 mesecih investira v zeleni prehod. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa čakanja na delo doma prejel povračilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače, višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Delodajalci v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem obdobju, ne bodo smeli začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Predlog zakona predvideva tudi zagotavljanje dodatnih sredstev za ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024.

Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva z namenom omilitve posledic energetske krize.

SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo namenila del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Vir: MGRT

Nazaj na novice

Kontakt

mag. Livija Kovač Kostantinovič
vodja korporativnega PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju