Za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka

Zima je čas, ko narava potrebuje še več posluha obiskovalcev. Zimska rekreacija na prostem pa od obiskovalcev zahteva tudi več previdnosti za lastno varnost. V partnerstvu projekta VrH Julijcev so v Javnem zavodu Triglavski narodni park za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka pripravili 5 praktičnih napotkov, z upoštevanjem katerih vsi prispevamo k varstvu dragocene narave edinega narodnega parka v Sloveniji. Njihova priporočila navajamo v nadaljevanju.

Vstopamo v 5. leto partnerstva 9 organizacij s področij varstva narave, planinstva, turizma, kmetijstva in gozdarstva, ki poteka na območju Julijskih Alp. Z aktivnostmi projekta prispevamo k izboljšanju življenjskega prostora zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst, zaradi katerih je narava Triglavskega narodnega parka prepoznana kot ena najpomembnejših v evropskem in svetovnem merilu. Poleg varstvenih aktivnosti za ohranjanje narave je tudi vsak obiskovalec tisti, ki z odgovornim in skrbnim ravnanjem ogromno prispeva. 5 enostavnih in praktičnih napotkov za odgovorno obiskovanje Triglavskega narodnega parka najdete na tej povezavi.

Narava pozimi počiva, naš obisk pa njenim prebivalcem lahko pomeni veliko izgubo energije

Triglavski narodni park je zavarovano območje narave, v katerem so dovoljene omejene dejavnosti pod posebnimi pogoji. Znotraj parka so  mirna območja, ki najbolj redkim in zavarovanim vrstam zagotavljajo več miru. Še posebej pozimi ob visoki snežni odeji lahko divjad pri enem premiku porabi toliko energije, kot bi jo sicer v sedmih ali desetih dneh. Divji petelin lahko pozimi tudi teden dni preživi na istem drevesu. Ob sončnem dnevu, ko Pokljuko običajno obišče največ ljudi, v povprečju leti petkrat več, kažejo podatki telemetričnega spremljanja divjih petelinov na Pokljuki, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Dober turni smučar izbira poti, ki živalim zagotavljajo mir

Turno smučanje zahteva veliko mero znanja, izkušenj in poznavanja razmer. Za varno pot je potrebna dobra predhodna priprava z upoštevanjem aktualnih informacij Planinske zveze Slovenije, plazovnih biltenov in meteoroloških napovedi. Turno smuko je priporočljivo opraviti v spremstvu vodnika ali v obliki organiziranega izleta planinskih društev. Najbolj priljubljene poti na širšem območju Pokljuke potekajo v bližini mirnih območij za belko, divjega petelina, ruševca in gamsa. Planinska zveza Slovenije je s partnerji projekta VrH Julijcev pripravila zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na Pokljuki, na katerih boste živalim zagotavljali večjo mero miru. Skupnost Julijske Alpe je oblikovala nov turistični produkt Juliana SkiTour, štiri turnosmučarske etape po Julijskih Alpah s skupno dolžino 52 kilometrov.

Ljubitelji zimskih aktivnosti morate biti pozimi v naravi še posebej skrbni gostje. Gozdni in skalni robovi, prelomnice, goličave in bližine krmišč so prostori, kjer se živali, ki aktivno preživijo zimo, največ zadržujejo. Bolj aktivne so ob mraku in ponoči, ko iščejo hrano. Vsak dodaten premik, ki ga  ustvarite s svojo prisotnostjo, pomeni zanje veliko izgubo energije in posledično slabše pogoje za njihovo preživetje.

Izbira javnega prevoza pomeni tudi hitrejši dostop do izhodišča

JZ TNP in Turizem Bohinj sta s projektom VrH Julijcev sofinancirala avtobusne prevoze v poletni sezoni, ki so prispevali k umirjanju prometa na Pokljuki. Tudi pozimi v Turizmu Bohinj načrtujejo smučarske avtobuse, ki bodo vozili do smučarskih središč: na Pokljuko, Soriško planino in do spodnje postaje smučišča Vogel. Brezplačni prevozi na Pokljuko bodo po podatkih Turizma Bled tudi z Bleda, Turizem Kranjska Gora pa načrtuje smučarski avtobus, ki bo vozil na relaciji med Gozdom Martuljkom in Planico.

Turizem Bohinj je na Pokljuki vzpostavil tudi prikazovalnike hitrosti "Vi vozite", ki voznike opominjajo na počasnejšo vožnjo (priporočena hitrost je 50 km/h), kar povzroča manj hrupa, prebivalcem v bližnjih mirnih območjih pa zagotavlja več miru.

Ohranjanje narave je vrednota prebivalcev Triglavskega narodnega parka

V Triglavskem narodnem parku kot tudi v partnerstvu VrH Julijcev se srečujemo z najbolj zahtevnimi izzivi tega prostora, a kljub vsem nepredvidljivim razmeram, ki jih prinašajo pokoronski časi, se zavedamo, da je rešitve treba udejanjiti čim prej in z največjo mero sodelovanja različnih strokovnjakov in prebivalcev. Le tako bo naš prispevek k varstvu narave resnično prispeval k vrednotam, ki jih živijo prebivalci Triglavskega narodnega parka. JZ TNP je tudi za letošnjo zimsko sezono izdal Vodnik za obiskovalce biosfernega območja Julijske Alpe, ki je brezplačno dostopen na tej povezavi.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Vir in dodatne informacije: Javni zavod Triglavski narodni park

Nazaj na novice