Vlada obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 in osnutek predstavila javnosti

Objavljeno: 1.12.2022 Več informacij

Nazaj na novice

Vlada obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 in osnutek predstavila javnosti

Vlada RS je 1. decembra obravnavala Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in ga bo jutri predstavila še na Ekonomsko-socialno svetu (ESS). Po opravljeni obravnavi na ESS bo Vlada RS predlog zakona dokončno sprejela predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Vlada obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 in osnutek predstavila javnosti

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han pravi, da želi vlada z danes obravnavanim paketom zagotoviti slovenskemu gospodarstvu konkurenčne cene energentov. »To bomo na eni strani naredili z regulacijo cen s strani infrastrukturnega ministrstva, na drugi strani pa bomo gospodarstvu za leto 2023 subvencionirali cene energentov. Na ta način želimo doseči konkurenčne cene, kot jih imajo podjetja v celinskem delu EU,« pravi minister in dodaja, da je to nujno, »saj želimo omogočiti predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za delovanje slovenskih podjetij«.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči EU, pri čemer je Evropska komisija pri pripravi okvirja upoštevala slovenske predloge, podoben pa je pomoči v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva. »Povečali smo najvišje dovoljene pomoči in zagotovili več sredstev. K obstoječim trem vrstam pomoči smo dodali še dve novi in omilili vstopni pogoj z 2-kratnika na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021. Spremenili se bodo pogoji za energetsko intenzivna podjetja, prizadevamo pa si tudi za čim bolj enostavno izvajanje za podjetja brez administrativnih bremen,« pojasnjuje minister Han.

Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. »Trenutno je še težko natančno oceniti finančne potrebe za te ukrepe. Na ministrstvu ocenjujemo, da bi lahko za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare potrebovali 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov,« je napovedal minister.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov

Vlada bo podjetjem subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci ne bo malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenuten predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa. Do pomoči ne bodo upravičene niti pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 1000 evrov ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije. Prav tako za prosilce ne smejo veljati sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021. V predlogu zakona so za enostavno pomoč določene najvišje dovoljene povprečne cene za leto 2021 za elektriko, plin in paro. Če bo imel upravičenec nižjo povprečno ceno, bo uveljavljal slednjo. Pri izračunu enostavne pomoči se bo upoštevala dejanska količina porabljenega energenta v letu 2023, medtem ko se bo pri posebnih pomočeh upoštevalo 70 % porabljene količine energenta v letu 2021. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.

Minister je poudaril, da bo upravičenec lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči.

Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 % upravičenih stroškov oziroma do višine dveh milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.

Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči. Osnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 % upravičenih stroškov in do največ štiri milijone evrov skupne pomoči; posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 % upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov; posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 % upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 % upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov. Predlog zakona bo za vsako kategorijo pomoči določal še dodatne pogoje, minister pa opozarja tudi na zahtevo Evropske komisije: »Pri posebnih pomočeh se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij.«

Minister Han je napovedal poenostavitev načina izplačil glede na letošnji ukrep. Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agencije SPIRIT Slovenija do 28. februarja 2023 do 12. ure. Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 % ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje (januar-marec). Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 % ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostanek 20 % pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa bosta upravičenim delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je bil upoštevali vidik največje ohranitve pravic delavcev.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko koristil delodajalec, ki je upravičen oz. bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 % delavcem ne more zagotoviti 90 % dela. Ukrep bo delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas – zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa prejel povračilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni koristil delodajalec, ki je upravičen oz. bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ob nadaljnjem pogoju, da sredstva v višini, kot jih je prejel za navedeni ukrep, v nadaljnjih 24 mesecih investira v zeleni prehod. Predlog zakona bo omogočal tudi koriščenje ukrepa v primeru prepovedi izvajanja dejavnosti, in sicer od 1. januarja do 31. marca 2023, za čas trajanja prepovedi opravljanja dejavnosti. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa čakanja na delo doma prejel povračilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače (v primeru prepovedi opravljanja dejavnosti 100 % bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Delodajalec se bo moral, pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oz. pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma, o obsegu dela, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev. Pridobiti bo moral tudi pisno mnenje organa, ki zastopa delavce. Delodajalec bo lahko posameznemu delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom oz. čakanje na delo doma v upravičenem obdobju (od 1. januarja do 31. marca 2023 za ukrep skrajšanega delovnega časa oz. od 1. januarja do 30. junija 2023 za ukrep čakanja na delo doma) in ga v tem času napotil tudi na začasno čakanje na delo. Plačilo delavca za delo v času, ko delavec dejansko dela in nadomestilo plače, pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalci v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem obdobju, ne bodo smeli začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Predlog zakona predvideva tudi ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024.

Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva.

SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo namenila del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

OPOMBA: Besedilo predloga zakona, primere izračunov pomoči in ostale podrobnosti bomo objavili in posredovali medijem po končnem sprejetju predloga zakona na Vladi RS.

Vir: MGRT

Na fotografiji: Novinarska konferenca po redni seji vlade. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. / foto: STA

Nazaj na novice

Kontakt

mag. Livija Kovač Kostantinovič
vodja korporativnega PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju