Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja ter Tradicije reje lipicancev na UNESCO seznamu nesnovne kulturne dediščine

Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), mag. Maja Pak, je ob tej priložnosti čestitala Ministrstvu za kulturo za opravljeno delo pri uvrščanju obeh nominacij na UNESCO seznam ter poudarila velik pomen kulturne dediščine v slovenskem turizmu: »Na STO smo iskreno veseli, da je UNESCO prepoznal vrednost še dveh slovenskih nominacij in s tem v mednarodnem prostoru dodatno potrdil pomen slovenske kulturne dediščine, ki se ga tudi doma vse bolj zavedamo. Slovenski turizem gradi zgodbo pristnih, trajnostnih in inovativnih doživetij za zahtevnega gosta. Doživetja, ki temeljijo na unikatni, nam lastni kulturni dediščini, so nepogrešljivi del te zgodbe. Zahvaljujoč naravni in kulturni raznolikosti naših destinacij lahko takšna doživetja ustvarjamo po celotni Sloveniji. Omogočajo nam, da pritegnemo kakovostne goste, ki cenijo in želijo na spoštljiv način spoznati naš način življenja, zgodovino in kulturo, in da jih navdušimo v katerem koli delu leta. Naravno in kulturno dediščino v Sloveniji že danes spoštujemo in ohranjamo, želimo pa si, da bi v prihodnje avtentične kulturne elemente v turistični ponudbi še bolj izpostavili ter jih na še bolj inovativne načine znali predstaviti tako domačim kot tujim gostom.«

Nominacijo z naslovom »Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja« je vodilo Ministrstvo za kulturo, pri pripravi nominacije pa so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Ob nominaciji sta bila posebej poudarjena dolga zgodovina in tradicionalni izrazi čebelarstva, prav tako pa tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor. V sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem. Spoštljiv odnos do čebel in večstoletna tradicija navdihujeta tudi sodobne izraze in prakse. Bogata in raznolika dediščina čebelarstva se odraža tako v izrazoslovju, strokovnem, literarnem in folklornem slovstvu ter umetnosti in arhitekturi.

V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, šest regionalnih zvez in nacionalno združenje – Čebelarsko zvezo Slovenije. Čebelarstvo je pomemben del mednarodne promocije Slovenije, kamor sodi tudi svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. 

Več o medenih zgodbah Slovenije lahko preberete na povezavi.

Ministrstvo za kulturo je vodilo tudi mednarodno pripravo nominacije »Tradicije reje lipicancev«, pri tem pa je sodelovalo s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Večnacionalni projekt ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v kulturni kontekst. Povezuje osem držav pogodbenic Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine: Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Države so se pod slovenskim vodstvom povezale, da bi predstavile kulturno raznolikost in prakse družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj. 

Vpis dokazuje obstoj in pomen nesnovne dediščine kot skupka znanj, praks in veščin, povezanih z rejo in vzrejo lipicancev. Zgodovinsko je bila nominacija utemeljena v okviru nekdanjega Habsburškega imperija in Avstro-ogrske monarhije. Gre za stoletni razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa. Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerim se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Konji nastopajo v številnih dogodkih, prireditvah, praznovanjih in imajo močno simbolno vlogo. Naraščajoča vloga lipicancev je povezana s trajnostnim turizmom in terapijo s konji. Pomemben vidik vseh omenjenih aktivnosti pa je poseben odnos med človekom in konjem, ki temelji na zaupanju in kjer je konj prepoznan kot enakovreden partner ali celo član družine.

Več o Lipici in lipicancih lahko preberete tukaj.

Slovenija je imela doslej na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine, nad katerim bdi Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), vpisane štiri enote: »Škofjeloški pasijon«, »Obhodi kurentov«, »Klekljanje čipk v Sloveniji« ter »Veščina suhozidne gradnje: znanja in tehnike« kot del večnacionalnega vpisa. V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom, Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Nazaj na novice