O podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju slovenskega turizma

Konzorcij Slovenia Green v slovenskem turizmu pridobiva vse pomembnejšo vlogo in povezuje že 58 članov, ki v ospredje svojega poslovanja postavljajo trajnostno delovanje. Letošnje redno srečanje konzorcija je potekalo 10. novembra v Mladinskem centru Brežice, v soorganizaciji z  Zavodom za podjetništvo, mladino in turizem Brežice, ki je upravljavec destinacije Čatež in Brežice, ter partnerji na projektu Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, Fakultete za turizem Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Vodja projekta dr. Maja Turnšek iz Fakultete za turizem UM je na kratko predstavila dosedanje rezultate projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma (ciljni raziskovalni projekt, financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije). Člani konzorcija so na predavanju izvedeli, kakšne spremembe lahko slovenski turizem pričakuje v skladu s projekcijami podnebnih sprememb. Raziskovalca, Zala Žnidaršič iz Biotehnične fakultete UL ter Nejc Pozvek iz Fakultete za turizem UM, sta predstavila nastajajoč model ocene ogljičnega odtisa slovenskega turizma prilagojen za slovensko raven dostopnih podatkov in načrte njegove praktične uporabe v prihodnje. O priporočenih ukrepih blaženja podnebnih sprememb ter s primeri dobrih praks sta zaključila sklop predavanj dr. Marjetka Rangus in Nejc Pozvek.  Člani Konzorcija Slovenia Green so nato delili medsebojne izkušnje z  vlogo turizma pri ukrepih prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb mnenja ter oblikovali individualne zaveze za ukrepanje v prihodnje.

Po zaključku tematskih predavanj je ekipa GoodPlace, v sestavi Tine H. Zakonjšek, Jane Apih in Jana Klavore, nadaljevala s svojim letnim pregledom dosežkov in dejavnosti Konzorcija Slovenia Green ter z načrti za prihajajoče leto. Po dogodku pa so se predstavili tudi gostitelji, platinasta destinacija Čatež in Brežice. Obiskovalce so popeljali v Posavski muzej Brežice z znamenito Viteško dvorano ter predstavili načrte za razvoj območja ob umetnem jezeru na reki Savi v luči prilagajanja na podnebne spremembe.

Tovrstni dogodki, kot je ta, so tako dober primer povezovanja med različnimi deležniki in destinacijami ter visokošolskimi znanstveno raziskovalnimi institucijami z namenom pretoka in predvsem uporabo znanj in spoznanj, ki nastajajo znotraj različnih raziskovalnih projektov.

*Kaj smo na dogodku izvedeli o dosedanjih rezultatih projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma?

Projekt naslavlja dva ukrepa Strategije slovenskega turizma 2022-2028: (a) Ukrep 4.2.3 Vzpostavitev nacionalnega modela prilagajanja turizma na podnebne spremembe in (b) Vzpostavitev nacionalnega sistema za merjenje, zmanjšanje in izravnavo ogljičnega odtisa v turizmu.

Na dogodku so tako bili predstavljeni osrednji predlagani ukrepi prilagajanja slovenskega turizma na podnebne spremembe. Dr. Maja Turnšek izpostavlja, da bodo Evropo prizadeli predvsem štirje osrednji faktorji: učinki vročine in s tem povezana tveganja za zdravje, suša in z njo povezano zmanjšanje lokalne pridelave, pomanjkanje vode in poplave ter z njimi povezane nevarnosti, kot so plazovi. »Slovenski turizem mora pri tem postati aktiven zaveznik lokalnih prizadevanj (npr. pri iskanju na naravi temelječih rešitev upravljanja z vodo in zelenimi površinami). V nasprotnem primeru bomo lahko zgolj s skrbjo spremljali preobrat lokalne podpore turizmu, še posebej, ker lahko v prihodnosti s podaljšanjem sezone in diverzifikacijo zimskega turizma pričakujemo še večji pritisk turizma v Sloveniji.«    

V projektu tudi nastaja model ocene ogljičnega odtisa slovenskega turizma. V projektu si želijo, da bi v sodelovanju s SURS in načrtovanim Nacionalnim informacijskim središčem za merjenje učinkov turizma in usmerjanje turističnih tokov oblikovali brezplačno in javno dostopen model ocene ogljičnega odtisa slovenskih destinacij. Rezultati modela kažejo, da je največ ogljičnega odtisa slovenskega turizma treba pripisati transportu turistov in je s tem daleč na prvem mestu med potrebnimi nacionalnimi ukrepi usmerjenost v spodbujanje turistov k uporabi železniškega prometa.

Globalno turizem prispeva k približno 8 % celotnega izpusta in po napovedih UNWTO/IT (2019) lahko pričakujemo rast izpustov turizma za kar 25 % do 2030. To je torej v popolnem nasprotju s cilji EU o 55 % zmanjšanju izpustov do istega obdobja. Turizem mora torej drastično povečati svojo vlogo v prihodnjem zmanjševanju izpustov, začenši s transportom in energetsko učinkovitostjo ter močnim medsektorskim povezovanjem, npr. pri vlogi turizma pri lokalnih nabavnih verigah.

Za konec so tako na dogodku udeležence pozvali, naj oblikujejo lastne podrobne akcijske načrte blaženja podnebnih sprememb v skladu z Glasgowsko deklaracijo Podnebnih ukrepov v turizmu Svetovne turistične organizacije.

Celotno predavanje je tudi javno dostopno na spletni strani projekta Fakultete za turizem Univerze v Mariboru:

-        videoposnetek

-        prosojnice

Vir: Fakulteta za turizem Univerza v Mariboru

Nazaj na novice