STO s tretjim modulom Akademije za trženje v turizmu krepi znanja s področij upravljanja in digitalne preobrazbe kulturnih ustanov

Pri upravljanju kulturnih ustanov se deležniki danes srečujejo s številnimi izzivi, saj poleg lokalnega prebivalstva, kulturne ustanove obiskujejo tudi turisti. Oblikovanje ponudbe, trženje, digitalna preobrazba in financiranje so le del širše zgodbe upravljanja kulturnih ustanov. Tekom enodnevnega spletnega izobraževanja je devet domačih in tujih strokovnjakov s področja kulture udeležencem podalo nova spoznanja in znanja, ki jim bodo v pomoč pri učinkovitem upravljanju obiskovalcev, oblikovanju ponudbe, osredotočenem trženju in financiranju kulturnih ustanov. S primeri dobrih praks so odgovorili na vprašanja, kako učinkovito združevati turistične in kulturne vsebine ter kako oblikovati strategijo digitalne preobrazbe za večjo učinkovitost poslovanja, boljšo izkušnjo gosta in ustvarjanje vrednosti za vse.

Devet predavateljev je na spletnem izobraževanju »Uporabna znanja« poslušalo 70 udeležencev.

Prof. Anna Mignosa, z Erasmus University iz Rotterdama, je spregovorila o sodobnih modelih trajnostnega in dolgoročno usmerjenega upravljanja in financiranja kulturne dediščine. Kot primer dobrih kulturnih praks je navedla Castle of Light, Benedictine Monastry of Catania, Museum of the Occupation of Latvia, Monument Monitor. Zaključila je z mislijo, da bo kultura v prihodnje še bolj spodbujala javno-zasebno partnerstvo.

Tomislav Čeh, direktor PKF Hospitality Adriatic Sea, je podal ključne smernice v razvoju kulturne dediščine in iskanju sinergij med turizmom in kulturo ter ukrepe na področju kulturne dediščine v novi turistični strategiji: »Kulturni turizem predstavlja približno 40 % vsega svetovnega turizma. Podoba Slovenije zaostaja za obljubo zelene butične Slovenije, pomanjkanje je avtentičnih (kulturnih) elementov v turistični ponudbi in podobi, ob tem Slovenija zelo omejeno nagovarja zahtevnejše segmente in ciljno trži izven poletja. Potrebno je izboljšati turistično infrastrukturo. Kultura in kulturna identiteta, valorizirana v podobi in celostni ponudbi slovenskega turizma, sta tistia dejavnika, ki lahko ključno prispevata k izpopolnitvi verige vrednosti in znatnemu povečanju dodane vrednosti in trajnosti.«

Prof. Sonja Ifko, Fakulteta za arhitekturo, Univerze v Ljubljani je spregovorila o trendih na področju interpretacije kulturne dediščine ter na primeru Žičke kartuzije – zastrešitve cerkev Sv. Janeza Krstnika v kartuziji Žiče - predstavila dileme interpretacije dediščine v praksi. »Interpretacija naj bo provokacija« je povzela. Priprava interpretacijskih načrtov je osnova. Viri informacij morajo temeljiti na znanstvenih podatkih, pomembno je ohranjanje avtentičnosti, trajnostno načrtovanje ter možnost vključevanja – sodelovanja med strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi, kot na primer pri Škofjeloškem pasijonu. 

Izpostavila je European Cultural Heritage Green Paper in povabila udeležence k izpolnitvi ankete – European Cultural Heritage Cloud.

V duetu sta Aleš Pevc iz Tehnološkega Parka Ljubljana in Tadej Slapnik, Direktor Hashnet d.o.o. predstavila možnosti in namen uporabe tehnologije v prihodnje. Aleš je poudaril, da Metaverse nudi nove možnosti ustvarjanja, delovanja, bivanja in vpliva na lokalne skupnosti. Metaverse Slovenija že zelo dobro izkorišča AR in VR tehnologijo na sejmih, kongresih, predstavitvah podjetjih in pametnih mestih. Izpostavil je paviljon EXPO v Dubaju in primer EXPO Osaka 2025. Osebno so mu znotraj obogatene resničnosti najbolj všeč: "Mini počitnice, ko si na primer za 15 min, pol ure ali 1 uro daš čelado na glavo in greš na obisk destinacije."

Tadej Slapnik je govoril o NFT oziroma nezamenljivih žetonih, ki predstavljajo digitalne datoteke ali fizične predmete, ki jih pretvorijo v digitalno sredstvo. Prva v Sloveniji je bila destinacija Portorož, med ostalimi pa je bila tudi IfeelsLOVEnia NFT.

Matjaž Požlep, direktor ArtRebel je predstavil možnosti in namen uporabe tehnologij, podkrepljene z uspešnimi primeri iz prakse - z uporabo VR in AR tehnologije digitalizirano kulturno dediščino. Naj izpostavimo nekaj izmed primerov Dina park v Pivki, Expano, Vulkanija in Plečnikovo arhitekturo.

Patrick Torrent, iz Katalonske turistične organizacije je predstavil kako oblikovati digitaliziran, inovativen, povezovalen in uspešen turističen produkt na primeru Katalonije.  S »4P Programom za digitalno transformacijo trženja turizma (4P Program for digital transformation of tourism marketing)« želijo na osnovi regenerativnega managementa kulturne dediščine doseči 4D turizem, torej bolj dekoncentriran, desezonaliziran, diverzificiran turizem, ki bo zagotavljal boljšo porabo sredstev.  Predstavil je tudi nekaj primerov kako digitalizirati turistične produkte kulturne dediščine: Catalunya.com + Experience, Connect4Tourism, StraTechTour Challenge, Infotur (DXP) + CRM, Smart Catalunya Card APP, MICE Sector – MICE Tech Lab, SIMTC ter Grand Tour of Catalonia.

Lars H. Olsen, je na primeru Wadden Sea na Danskem prikazal, kako privabiti ljubitelje kulture v destinacijo, katere glavni motiv prihoda je narava skozi naslednje primere - Seven Wonder in Meet the locals, Dutch SoMe Campaign, Meet & More in destination Vadehavskysten in APP 4 destinacij - Westcoast of Jutland.

Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja mesta Zagreb in predsednica Skupnosti muzejev Slovenije je ponazorila kateri so ključni dejavniki uspeha pri vodenju muzeja. Izpostavila je deset spodobnosti uspešnega direktorja, med njimi pogum, spremljanje družbenih omrežji, razumevanje, moralni kodeks, vizijo in humor. 

Posnetek webinarja je dostopen na povezavi.

Prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, izjemna predavateljica, ki je Management akademijo in Uporabna znanja tudi povezovala, je ob zaključku strnila:  "ATT je krovni izobraževalni program Slovenske turistične organizacije, ki je prinesel nova znanja in veliko entuziazma za nadaljnje delo na področju managementa destinacij, trajnostnega razvoja, digitalne preobrazbe in upravljanja kulturne dediščine. 

V okviru štirih izobraževalnih dni je destinacijske managerje in predstavnike produktnih združenj ter kulturnih ustanov nagovorilo 26 predavateljev iz Slovenije, Avstrije, Španije, Belgije, Hrvaške, Danske in Združenega kraljestva. Predavatelji so bili izjemni in zelo skrbno izbrani. Podali so aktualna znanja, predstavili trende in mednarodne ter domače dobre prakse, relevantne za prihodnji razvoj. Predavanja so povezovale konceptualne razprave in podrobne predstavitve nacionalnih strateških dokumentov na področju turizma in dobrih praks. Cilji akademije so bili širjenje obzorij, deljenje izkušenj, razvoj kritičnega odnosa do izbranih tem in mreženje med udeleženci. Izjemen pomen je bil na povezovanju vsebin in refleksiji udeležencev na predavanja in ideje, ki so jih slišali. Glede na odzive udeležencev smo cilje ATT-ja uspeli doseči in hkrati izpolniti njihova pričakovanja."

STO v prihodnje želi nadaljevati v tem duhu in koncept ATT-ja razvijati naprej. Želi dodajati interaktivne vsebine in delavnice v okviru katerih bo še bolj spodbujeno sodelovanje in povezovanje med vodilnimi destinacijami. Tudi v prihodnje bo akademija zagotavljala kakovostne predavatelje in vsebine ter gradila vzdušje zaupanja in povezovanja med destinacijami ter opolnomočila destinacije za iniciranje in pogumno uvajanje sprememb v lokalnem okolju. "To bo ključna dediščina ATT-ja razvoju slovenskega turizma," izpostavlja prof. dr. Knežević Cvelbar. 

Nazaj na novice