Vpliv podnebnih sprememb na slovenski turizem: nadaljevanje 15 let stare razprave

V tem letu poteka ciljni raziskovalni projekt  V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Namen projekta je analizirati tako projekcije vlivov podnebnih sprememb na slovenski turizem kot ponuditi orodje za ocenjevanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma.

Vodilni partner projekta je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, partner je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Sodelujejo domači strokovnjaki iz področja klimatologije in turizma (prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, izr. prof. dr. Marjetka Rangus, izr. prof. dr. Marko Koščak, red. prof. dr. Boštjan Brumen in doc. dr. Tjaša Pogačar) pod mentorstvom globalno priznanega turistologa prof. dr. Chrisa Cooperja.

V teh dneh zaključujejo poročilo o vplivu podnebnih sprememb na slovenski turizem. Vodja projekta, izr. prof. dr. Maja Turnšek iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru je z nami delila prve ugotovitve: »Projekcija vplivov podnebnih sprememb za turizem v Evropi je že leta 2005 izpostavila, da bo ena izmed prelomnic okrog  leta 2020.  In letošnje leto nam je več kot očitno dokazalo, da smo to prelomnico res presegli.«   

Nadaljuje, da se je slovenski turizem začel zavedati posledic podnebnih sprememb že pred časom: pred 15 leti je bil v Državnem svetu RS organiziran javni posvet Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma. Osrednje opozorilo je bilo o ranljivosti zimskega turizma in potrebah po njegovi diverzifikaciji. Kranjska Gora je tako bila ena izmed prvih, ki je v svojo strategijo turizma vključila prilagajanje na podnebne spremembe in torej že pred časom začela z aktivno usmeritvijo v diverzifikacijo ponudbe.

Sedaj, 15 let kasneje, je ta raziskava nadaljevanje takratnega dela s pomembnimi nadgradnjami oz. bolj poglobljenimi ugotovitvami. Glede zimskega turizma ugotavljajo, da so ne samo nižje ležeča smučišča, ampak tudi srednje in višje ležeča smučišča zelo ranljiva. Torej je diverzifikacija turizma gorskih območij, ki je sedaj še spodbujana z novo nacionalno strategijo turizma, več kot smiselna. 

Vendar pa bodo podnebne spremembe prinesle kar trojni pritisk turizma na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimskega turizma v poletnega še zaradi podaljšanja poletne sezone in zaradi pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležeče lege. Nujno torej potrebujemo vzporedne korenite ukrepe varovanja gorskih in zaščitenih oz. občutljivih območij, saj bo pritisk turizma v prihodnosti pričakovano še večji.

Nadalje, kar na posvetu iz 2007 še ni bilo tako jasno, je pa najbolj očiten rezultat trenutne analize: pričakujemo lahko podaljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece. Outdoor, aktivnosti v naravi, zdraviliški, obalni, urbani in kulturni turizem lahko pričakujejo nadaljevanje trenda zadnjih 50 let: pomlad in jesen bosta na splošno vse bolj prijazni do turistov (z izjemo potencialno vse bolj nevarnih ekstremnih pojavov). V tem pomenu je slovenski turizem ena izmed redkih industrij, ki bo s podnebnimi spremembami pridobil. In tudi primerjalno globalno je slovenski turizem, z izjemo zimskega, eden izmed najmanj ranljivimi na podnebne spremembe.

Vendar pa je ta pridobitev dvorezen meč. Ključna bojazen je namreč, da lahko v prvi vrsti pomeni manjšo pripravljenost industrije za aktivno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb (v smislu: »kar ima za nas tudi pozitivne učinke, ne rabimo reševati«). Po drugi strani pa podaljšanje sezone ni zgolj od vremena odvisen fenomen, saj so poletja časi dopustov z razlogom.  Zaradi manjše produktivnosti delavcev v vročih poletnih mesecih in s povečevanjem stroškov hlajenja bodo tudi v prihodnosti še večji interesi delodajalcev za ohranjanje dopustov v poletju, povezano pa tudi šolskih počitnic. Nenazadnje, tako kot Slovenija pa tudi druge države računajo na podaljšanje sezone. S tem lahko pričakujemo vse večjo konkurenco za ta obdobja. To velja tako za alpske lokacije, ki iščejo diverzifikacijo ranljivih zimskih produktov, kot za Mediteran, ki računa na podaljšanje sezone za nadomeščanje prevročih poletnih mesecev.

Mediteran, kot smo videli tudi pri nas v letošnjem poletju, je ena izmed najbolj ranljivih turističnih destinacij, saj ga bo najbolj prizadelo pomanjkanje vode, dvig temperatur in dvig morske gladine. Vendar pa so vročinski valovi in suša velika težava tudi za preostale dele Slovenije. Med šestimi urbanimi okolji, za katere so v projektu opravili podrobne projekcije, se bo ravno Ljubljani pričakovano najbolj povečala kombinacija temperature in vlage, ki ju človeško telo najtežje prenese. Vendar pa v Sloveniji ne pričakujemo dvigov temperature do te mere, da bi to odvračalo turiste. Bolj problematično v tem pomenu je vprašanje vpliva dviga temperatur na naravne lepote (kot kaže aktualni primer Zelencev).

Osrednja vprašanja prilagajanja na poletno vročino v prihodnosti bodo tako (1)  zagotavljanje primernih vodnih sistemov in preprečevanje pogojev, v katerih je turizem zaznan kot tekmec domačinom pri vodnih virih, (2) zagotavljanje zdravja tako turistov kot turističnih delavcev za časa vročinskih valov in povečanega tveganja bolezni in alergij, (3) zmanjševanje ne samo stroškov, ampak tudi okoljskega odtisa pri pričakovano povečanih potrebah po hlajenju (npr. večja uporaba geotermalne energije za hlajenje in ne zgolj ogrevanje) in (4) vplivi na povezane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

»Trenutno smo v fazi zaključevanja poročila o vplivu podnebnih sprememb, ki bo kmalu dostopno za javno razpravo.« sklene izr. prof. dr. Turnškova, ki poziva vse, ki bi jih poročilo zanimalo, da ji pošljejo email (maja.turnsek@um.si).  »Ker pa je samo znanstveno poročilo izredno dolgo, si želimo, da bi javno razpravo spodbudili tudi na druge načine. Ob vodniku, ki je planiran za objavo v februarju, si želimo prej tudi razprave o primernih ukrepih z akterji slovenskega turizma. Tako prosimo vse, ki vidijo interes v skupni organizaciji delavnice oz. dogodka na to temo, ali pa samo v udeležbi na tovrstnem dogodku, da nas pocukate za rokav in nas kontaktirate.«  

Ob poročilu o vplivih podnebnih sprememb lahko od izvajalcev projekta v prihodnosti pričakujemo tudi model merjenja ogljičnega odtisa za slovenski turizem in predloge ukrepov za njegovo zmanjševanje v prihodnosti.

Foto: Kranjska Gora je bila med prvimi, ki je v svojo strategijo turizma vključila prilagajanje podnebnim spremembam in diverzifikacijo zimskega turizma. Vendar pa s podnebnimi spremembami gorskim območjem v prihodnosti grozi še večji pritisk turizma in zato nujno potrebujemo spremljajoče ukrepe varovanja narave.

Vir: izr. prof. dr. Maja Turnšek iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru

Nazaj na novice