Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Oddaja izpostavlja primer dobre prakse digitalizacije nesnovne kulturne dediščine. Ekipa oddaje Na lepše je obiskala Arheološki park Divje babe na Šebreljski planoti, kjer se - poleg najmočnejše izmerjenih energetskih točk v Sloveniji -  nahaja Arheološki park Divje babe. V jami pod planoto, ki izvira iz obdobja srednjega in začetka mlajšega paleolitika, je bila najdena neandertalčeva piščal kot najstarejše glasbilo na svetu. Raziskane plasti v najdišču so stare od 35.000 do 116.000 let. 

Piščal narejeno iz stegnenice mladega jamskega medveda, je leta 1995 našel vodja arheoloških izkopavanj Ivan Turk, zacementirana je bila v bližini ostankov od 50.000 do 60.000 let starega ognjišča. Z digitalizacijo, ki je neinvazivno vpeta v občutljiv jamski sistem, ki med drugim predstavlja tudi zatočišče za netopirje in številne jamske živali, želijo v Lokalni turistični organizaciji Laufar, s pomočjo sodobne tehnologije jamo približali obiskovalcem, hkrati pa ohranili njeno edinstveno podobo. Obiskovalci si tako lažje predstavljajo dogajanje pred 60.000 leti, v obdobju, ko naj bi nastala tam najdena piščal. V jami je posebej za oddajo Na lepše na repliko najstarejše piščali zaigral multiinstrumentalist Boštjan Gombač, ki je tudi poskrbel za glasbeno podlago digitalizacije. Gombač tako nadaljuje delo pokojnega akademskega glasbenika Ljubena Dimkaroskega, utemeljitelja igranja na najstarejše glasbilo na svetu. In še zanimivost - pri snemanju digitalizacije so med drugim kot nastopajoči sodelovali člani Turističnega društva Reka, ki so ga pred leti ustanovili tudi z željo po popularizaciji lika neandertalca iz Divjih bab. 

V cvetnem vikendu pred Veliko nočjo, ko se blagoslavlja oljčne veje in pomladansko zelenje, povezano v šope oziroma butare, smo v vasi Vrbljene obiskali priljubljeno razstavo velikonočnih jedi enega najbolj dejavnih turističnih društev na južnem robu Ljubljanskega Barja, pod vznožjem Krima. Razstava, ki se je pričela leta 2002 s samo parimi mizami, danes prikazuje kmečko izbo s črno kuhinjo, znamenito metrgo v kateri se je njega dni mesil kruh in pa paleto prazničnih velikonočnih jedi, ki bi sicer izginile iz ljudskega spomina. Na razstavi je preko 30 različnih vrst potic in pletenic,12 vrst prazničnih kruhov. Posebno mesto pa imajo pirhi ki veljajo za svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja. V Turističnem društvu Podkrim so jih ženske v enem mesecu izdelale več kot 2.000 vrst z najmanj 45-timi vrstami različnih vzorcev. Pri čemer prednjači giganski pirh, za katerega so jajčne lupine iz okoli 5.000 jajc zbirale kar pol leta. 

Za konec pa še zgodba o novi tematski poti, ki se rojeva v Kubedu. V vasici, ki je leta 2017 praznovala 950 let od prve omembe, so se na pobudo Društva Skala Kubed in Kulturnega društva Anka Šavrin iz Gračišča odločili, da vzpostavijo Tematske pohodniške poti, ki vodijo po sledeh Šavrink, izjemnih istrskih trgovk z jajci. Na podlagi ustnih izročil in zapisanih pripovedi -  v Kubedu rojenega pisatelja Rafaela Vidalija in ene najbolj znanih šavrink iz Gračišča Marije Franca - so naredili zemljevid šavrinskih poti, s katerimi se želijo na svoj način pokloniti svoji preteklosti in ženskam, ki so se močno žrtvovale za preživetje družine. Šavrinske poti so namreč etnična identiteta tega prostora in vodijo med istrskimi vasmi, po nekdanjih poteh trgovine in kontrabanta - vse od Kubeda, Gračišča, Pazina pa do Trsta, ki je bil v začetku 20.stoletja največje slovensko mesto in tudi gospodarsko, politično-upravno ter kulturno središče severno-zahodnega dela Istre. Kot primer dobre prakse pa sredi Kubeda izpostavljamo in pozdravljamo tudi umetniško rezidenco, ki sprejema likovnike, kiparje, fotografe, pisatelje, pesnike in glasbenike, ki vsak mesec - v zameno za prenočišče - priredijo delavnico in se povezujejo z domačini.

V kolikor ste katero od prejšnjih oddaj zamudili, so na voljo v arhivu oddaj. 

Vir in več informacij: RTV Slovenija

Nazaj na novice