Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Skoraj 150 centimetrov v širino meri Pahernikova smreka, najdebelejša smreka na Slovenskem. Stoji sredi pristnega gozda, ki se od Vuhreda do Velike Kope razprostira na 570 hektarih in nosi ime po pionirju sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini, Franju Paherniku. Njemu je posvečena tudi posebna razstava v Radljah ob Dravi, kjer bodo v letošnjem letu odprli prvi sodoben center za razvoj sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in gozdnim turizmom. Pahernikovo gozdno dediščino po odločitvi edine dedinje posestva, Vide Ribnikar, upravlja Pahernikova ustanova, ki izkupiček od gospodarjenja namenja izključno študentom gozdarstva in raziskovalnemu delu na tem področju, v Radljah pa se tudi dobro zavedajo, kako dobro izhodišče je njihova kulturna dediščina tudi za turizem. 

Svečinske gorice, ki ležijo prav na prelomu nekdaj strogo varovane državne meje z Avstrijo, so del najbolj severnih vinskih cest Slovenije. Amfiteater razgledov na vse strani se ponaša z ikonično podobo srca med vinogradi, ki velja za enega najpogosteje fotografiranih turističnih motivov pri nas. S tem srcem so domačini dolga leta živeli, brez da bi ga opazili. Zares ga je odkril šele ptujski fotograf Stojan Kerbler, razgled nanj pa je dostopen samo iz dvorišča kmetije Dreisibner, ki letos zaključujejo milijon evrov in pol vredno investicijo, ki vključuje tudi novo razgledno ploščad. Slednjo so zgradili tudi zaradi neobvladljive gneče turistov, ki so se vili do razgleda čez njihovo zasebno dvorišče. V Svečinskih gorah so turistični ponudniki spregovorili o trženju vinskega turizma, glede na specifično lego na meji z Južnoštajersko vinsko cesto, ki za enega najbolje prodajanih avstrijskih turističnih proizvodov, celotno območje ima več prenočitvenih zmogljivosti kot Maribor. In čeprav je pokrajina na obeh straneh meje praktično enaka, pa so razlike v razvoju precejšnje. Vse to pa je izziv za tamkajšnje vinogradnike.

Vir: RTV Slovenija

Nazaj na novice