30 let Slovenije kot samostojne turistične destinacije
30 let Slovenije kot samostojne turistične destinacije
Objavljeno:
24.6.2021
30 let Slovenije kot samostojne turistične destinacije
Pred 30 leti je Slovenija kot samostojna država kljub svoji več stoletni tradiciji turizma postala novinka na svetovnem zemljevidu turističnih destinacij. Z veliko mero potrpežljivosti, vztrajnosti in sistematičnosti, uporabo najsodobnejših načinov promocije in trženja ter inovativnimi produkti je danes zahvaljujoč trudu Slovenske turistične organizacije, slovenskega turističnega gospodarstva in številnih posameznikov zelena zvezda v osrčju Evrope. S svojo usmerjenostjo v trajnostno, varno, zdravo, aktivno, butično ponudbo, podprto s kreativnimi zgodbami, je zgled za oblikovanje evropskih nacionalnih modelov spodbujanja trajnostnega razvoja turizma. Turizem pa se je razvil v panogo s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti.
Od novinke na turističnem zemljevidu do vzornice na področju trajnosti
Prihodi in prenočitve domačih in tujih gostov
Začetki turizma v Sloveniji segajo več stoletij v preteklost, velik razmah pa je doživel po drugi svetovni vojni. Najbolj globalno prepoznani kraji kot na primer Bled, Piran, Portorož, Lipica, Postojna, Rogaška Slatina, Kranjska Gora in drugi so bili poznani predvsem kot del takratne države, kot jugoslovanski. Z osamosvojitvijo leta 1991 se je pričelo trdo delo uveljavljanja nove države na mednarodnem turističnem trgu. Veliko truda je bilo treba vložiti v pojasnjevanje, da ne gre za vojno območje in za novo geografsko tvorbo, pač pa za iste destinacije z izjemnimi lepotami, ki nadaljujejo in nadgrajujejo svojo turistično ponudbo.
Leta 1991 je Slovenijo obiskalo malo več kot 1,4 milijona turistov – število prihodov vseh turistov se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo za 43,8%, tujih gostov za kar 72,7%. Če je bilo v letu 1990 zabeleženih skoraj 8 milijonov prenočitev turistov, jih je bilo naslednje leto 4,9 milijona oziroma za kar 38,6% manj. Leta 1992 je v Slovenijo prišlo le še 616.000 tujih turistov. Število turističnih prenočitev je postopoma naraščalo, a je preseglo njihovo število iz časa pred osamosvojitvijo Slovenije šele v letu 2007, ko je bilo zabeleženih več kot 8 milijonov turističnih prenočitev. Slovenski turizem je dosegel nov mejnik leta 2011, ko je število turističnih prenočitev prvič preseglo 10 milijonov (10.413.012). Rekordno je bilo leto 2019 s 15.775.331 prenočitvami domačih in tujih gostov. V letu 2020, zaznamovanem s pandemijo covida-19, je število prenočitev turistov padlo na 9,2 milijona.
Po osamosvojitvi je bilo število prenočitev domačih turistov relativno konstantno. Do leta 2007 so vsako leto ustvarili od 3,1 do 3,4 milijona turističnih prenočitev, v obdobju od 2008 do 2014 je to število znašalo okrog 4 milijone in se je do leta 2018 povečalo na 4,5 milijona. Leto 2020 je bilo rekordno po številu prenočitev domačih turistov, ki so v turističnih nastanitvenih obratih ustvarili 5,9 milijona prenočitev, kar je 32,8% več kot v letu 2019.
Število prenočitev tujih gostov je po velikem upadu ob osamosvojitvi (leta 1991 je bilo v primerjavi z letom 1990 zabeleženih 73,6% manj prenočitev tujih turistov) vztrajno naraščalo. Leta 1992 so ustvarili 2 milijona turističnih prenočitev, 3 milijone v letu 1997, 4 v 2002, v letu 2008 pa je število tujih turističnih prenočitev preseglo 5 milijonov. Rekordno leto po številu prenočitev tujih turistov je bilo leto 2019, ko so ustvarili 11,4 milijona prenočitev, kar je bilo nekaj več kot za 100% več kot v letu 2010. V letu 2020 so v turističnih nastanitvah zabeležili le 3,4 milijona prenočitev tujih turistov, kar je 70,5% manj kot v letu 2019.
V zadnjih 30 letih se je spreminjalo tudi razmerje v številu turističnih prenočitev med domačimi in tujimi turisti. Leta 1992 so domači turisti ustvarili 60,5% vseh prenočitev. Delež tujih turistov se je prvič povečal v letu 2000, ko so ustvarili 50,7%, in se povečeval vse do leta 2019, ko je znašal 72%. V letu 2020 je padel na 36,4%.
Največ prenočitev tujih turistov so med letoma 2010 in 2020 ustvarili gostje iz Italije, Nemčije in Avstrije.
Prilivi iz turizma
Vrednost izvoza potovanj je v letu 1994 znašala 766 milijonov in se postopoma dvigala vse do leta 2019, ko je znašala že 2,7 milijarde. V letu 2020 so se tudi prilivi iz naslova potovanj zaradi posledice pandemije znižali za 60,7% oziroma na dobro milijardo evrov.
Turizem se je v samostojni Sloveniji štirikrat srečal s posledicami večjih kriz. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je število tujih turistov zmanjšalo za 72,7% glede na leto prej. Po napadu vojaških sil NATA v Srbiji leta 1999 je bil padec tujih gostov za 9,5%. Med veliko svetovno gospodarsko krizo je bil leta 2009 padec tujskih prihodov 6,8%. V letu 2020 je pandemija covida-19 povzročila 50,8% upad prihodov gostov, od tega kar 74,1% upad prihodov tujih turistov.
Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost v Sloveniji s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti. Pred pandemijo covida-19 je turizem v BDP prispeval skoraj 10% delež in je predstavljal okoli 32% izvoza storitev in skoraj 7% skupnega izvoza.
Od dopusta do trajnih in trajnostnih doživetij
Slovenski turizem se je v 30 letih soočil s številnimi izzivi, ki jih je uspešno naslovil. V obdobju po osamosvojitvi je bilo potrebno postaviti Slovenijo na mednarodni turistični zemljevid sveta, pri čemer je veliko vlogo odigrala Slovenska turistična organizacija, ki je v lanskem letu obeležila 25 let delovanja. Potrpežljivo, vztrajno in sistematično ter v tesnem sodelovanju z gospodarstvom je gradila pozicijo Slovenije in jo pomagala umestiti na evropski in globalni zemljevid. Po osamosvojitvi je bil predvsem poudarek na komunikacij, da gre za mlado, varno in sodobno državo na zelenem koščku Evrope, kasneje pa je bila v ospredje vse intenzivneje postavljena zgodba Slovenije kot v trajnost usmerjene butične dežele z ljudmi, ki s svojo srčnostjo in kreativnostjo oblikujejo njena edinstvena doživetja.
Spremenila so se orodja komuniciranja, trženjske in prodajne poti ter strategije slovenskega turizma, ki so vedno bolj izpostavljale pomen neokrnjene narave in individualnih doživetij in zavezo slovenskega turizma k trajnostnemu razvoju. Velike spremembe v turizmu je prinesla digitalna transformacija in uporaba novih tehnologij za zagotavljanje varne in atraktivne izkušnje, za usmerjanje turističnih tokov in učinkovito trženje.
Slovenski turizem je sledil potrebam in pričakovanjem gostov, ki ne iščejo le dopusta, pač pa zapomljivih doživetij, in jih še nadgrajeval s kakovostno, inovativno in kreativno ponudbo, temelječo na pokrajinski raznolikosti ter naravni in kulturni dediščini države. V ospredje je postavil principe butičnosti in trajnosti, zato se ni nikoli razvijal v smeri množičnega turizma. S posluhom za digitalno transformacijo načinov promocije in trženja ter sodelovanjem z najuglednejšimi medijskimi hišami, vplivneži in ambasadorji si je zgradil mednarodno prepoznavnost kot zaželena turistična destinacija. Številne imenitne nagrade, nazivi in uvrstitve na sezname priporočenih destinacij ga izpostavljajo še posebej na področju gastronomije in udejanjanja trajnostnega razvoja. Slovenija in njen turizem sta med drugim pridobila odličja kot so: prva Zelena država na svetu, National Geographic World Legacy Destination Leadership, Best of the Planet – Best of Europe v okviru Sustainable Destinations, Preferred Destination of the Year po izboru ECTAA, PATWA Award for the Best Emerging Destination, Lonely Planet’s Best Value Destinations for 2019, Virtuoso Hottest Destination of the Year, najboljša počitniška destinacija za leto 2021 po izboru Condé Nast Travellerja in mnoge druge. Dodatno prepoznavnost so slovenskemu turizmu prinesli prihoda gastronomskih vodnikov Gault&Millau in Michelin ter naziv Slovenija, Evropska gastronomska regija 2021.
Slovenski turizem sledi pred leti sprejeti viziji, da je »Slovenija globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi«. Zato pod krovno znamko I Feel Slovenia razvija trajnostno in varno avtentično ponudbo. Danes so njena garancija nacionalni varnostni znak GREEN&SAFE in mednarodni Safe Travels ter nacionalni certifikacijski program Zelena shema slovenskega turizma, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma in njegovo ponudbo v Sloveniji na različnih nivojih. Zelena shema slovenskega turizma je med deležniki slovenskega turizma dosegla močen konsenz, hkrati pa navdihuje tudi ostali evropski turizem, zato je Evropska potovalna komisija ETC pristopila k oblikovanju temeljev za vzpostavitev evropskih nacionalnih modelov spodbujanja trajnostnega razvoja turizma.
Slovenski turizem je rastel in v svojem najboljšem letu 2019 dosegel kar 6,2 milijona prihodov turistov in 15,7 milijona njihovih prenočitev. Pandemija ga je prizadela bolj kot predhodne krize: v letu 2020 je bil zabeležen kar 51% upad prihodov turistov in 74% upad prihodov tujih turistov. Slovenija je v preteklih letih od nepoznane destinacije na globalnem turističnem zemljevidu dosegla pozicijo zelene, aktivne, zdrave, butične, v trajnost usmerjene globalno vodilne destinacije. Preteklo delo in sodelovanje vseh deležnikov v slovenskem turizmu zagotavljajo dobre temelje za ohranitev zaupanja turistov in okrevanje turistične panoge v obdobju pandemije.
Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info