Cerje prizorišče osrednje prireditve ob mednarodnem dnevu gozdov 2021

Mednarodni dan gozdov praznujemo na pobudo Združenih narodov 21. marca že od leta 2012, letos je potekal pod sloganom  "Obnova gozda -pot do zdravja in dobrega počutja". V razmerah svetovne pandemije  in že skoraj enoletne karantene, ki hromi ponovni razcvet truzima, je dobilo sporočilo posebno težo.

Vsa nacionalne institicije, odgovorne za gozdove so ob tej priložnosti združile moči, da bi preko  številih aktivnosti ter usklajene kampanije  ozavestile javnost o pomenu gozdov za ohranjane stabilnosti planeta.  Gozdovi človeku in živalim zagotavljajo življenjsko okolje, čist zrak in  vodo,  zdravo hrano, so vir surovin za gradnjo, ogrevanje in  zdravila, so  prostor za odklop in rekreacijo  in nenazadje okolje za oddih in aktivno preživljanje prostega časa, tako zelo dragocenih v teh omejujočih korona časih.

Kljub zavedanju, da so gozdovi pljuča planeta, jih svet letno izgubi preko 10 milijonov hektarjev. To je 5-kratna velikost Slovenije, zato si je Generalna skupščina Združenih narodov zadala za 10 letni cilj, da s pravimi aktivnostmi ta trend popravimo.

V nedeljo, 21. marca 2021 so na Cerju predstavniki  krovnih nacionalnih institucij, ki skrbijo za Slovenske gozdove, Mag. Robert Režonja, generalni direktor direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, Robert Tomazin, generalni direktor družbe Slovenski državni gozdovi, dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije in prof. dr. Robert Brus, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, izpostavili kaj vse je potrebno za ohranjanje zdravih gozdov, kaj delamo v Sloveniji že danes dobro in kje smo lahko v prihodnje še boljši, predvsem pa koliko lahko gozdovi prispevajo k našemu boljšemu življenju v prihodnje.

Udeležence srečanja  je uvodoma pozdravil Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica, ki je poudaril pomen gozdov, še posebej pa njihove obnove, tako za lokalno kot za globalno okolje. Izpostavil je zadovoljstvo ob dejstvu, da obnova pogorišča kljub številnim omejitvam zaradi epidemije poteka po načrtih, ter da je projekt Drevo za Cerje postal zgled sodelovanja in primer dobre prakse obnove gozda in zelenega turizma v svetovnem merilu.

Dogodek na Cerju je z izjavo pisno podprl tudi Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo z besedami : "Vedno, kadar se spomnim na akcijo Drevo za Cerje, me obda občutek ponosa, povezanosti in optimizma. Ta akcija je pokazala vse tisto najlepše v ljudeh, pripravljenost na sodelovanje in veliko odgovornost do narave. Hvaležen sem, da sem se je lahko eno leto nazaj tudi aktivno udeležil. V Sloveniji imamo izjemen naraven dar: bogastvo gozdov in prav je, da se tega zavedamo v širšem smislu, kar vaša prireditev iz leta v leto nazorno ponazarja. Dejstvo, da ste se s svojo dejavnostjo uvrstili med top 6 najboljših zelenih praks na svetu v kategoriji Earth pa dokazuje, da grejo vaše prakse v pravo smer. Želimo si, da bi tem trendom sledili tudi ostali."

Mag. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren Kostanjevica je k temu dodala: »Cerje je po hudi preizkušnji postalo primer dobrega sodelovanja med številnimi ravnmi deležnikov civilne javnosti in stroke, rezultati na področju okoljskega  in trajnostenga razvoja nam dajejo elan, da s prakso nadaljujemo. Skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije zasledujemo cilj pogozditi 22 hektarjev pogorišča. V doslej izvedenih akcijah smo na dobrih 10-ih hektarjih posadili 12.000 črnih borov, ki bodo v nekaj letih ponovno nudili senco pohodnikom po Poteh miru od Alp do Jadrana, ob poti do Pomnika miru  je zrastel Drevored hvaležnosti  z 204 avtohotnimi drevesi in bo za vedno pripovedoval zgodbo o srčnosti ljudi, ki so se tako množično odzvali na naš klic na pomoč ob požaru,  se udeležili akcij sajenja ali donirali sredstva. V naši zeleni družini je danes že preko 900  posameznikov in več kot 50 slovenskih podjetij. Za  nakup in posaditev svojega drevesa v Drevored hvaležnosti se odloča vse več obiskovalcev Pomnika miru, tako posameznikov kot organziranih skupin, kar nadgrajuje izkušnjo v nepozabno doživetje in spodbuja željo po vračanju na prizorišče in v destinacijo Miren Kras. Pravkar  potekajo pogovori s Fakulteto za arhitekturo  in Pobudo za kraško suhozidno gradnjo, da Cerje, poleg učnega poligona za dijake in študente gozdarstva,  postane tudi učni poligon za gradnjo kraških zidov. Tako se bo ta dragocena veščina, ki je bila leta 2019 vkjučena v Unesco dediščino človeštva, iz mojstrov prenašala na mlajše generacije in znanje ohranilo.«

Zahvala, da projekt živi gre seveda vsem, ki ga podpirajo sedaj že tretje leto in čakajo na priložnost, ko bodo lahko ponovno zavihali rokave in nadaljevali s pogozdovanjem  tam, kjer danes še vedno zeva kamenje in pušča. Trajalo bo še leta, da si bo narava na Cerju opomogla. Podporniki projekta Drevo za Cerje dokazujejo, da  pri ohranjanju planeta šteje vsako drevo in vsaka gesta posameznika pomembno prispeva k pozitivnim spremembam v družbi in v okolju.  

Vsi smo lahko ta  sprememba in vsi lahko naredimo korak v pravo smer za prihodnost, ki si jo želimo za naše zanamce! Tudi z nakupom svojega drevesa preko portala www.drevozacerje.si.

Foto: Mitja Ambroželj

Nazaj na novice