Tretji spletni seminar Management akademije poudaril pomen trajnosti in varnosti v turizmu

Po desetletju intenzivnega razvoja trajnostnega turizma, ko smo skupaj prehodili pot do prejema naziva Slovenije kot prve zelene destinacije na svetu do danes, ko je trajnost globalno postala temeljni standard, ki ga gost na destinaciji, v nastanitvi, restavraciji, pričakuje. Tudi varnost je bila v preteklih letih konkurenčna prednost slovenskega turizma, v novi normalnosti pa je postala temelj vsakega turističnega povpraševanja, ne le začasno, ampak trajno. Vpeljava novih standardov ter komunikacija trajnosti in varnosti sta področji, ki zahtevata veliko mero strokovnih kompetenc, preciznosti, občutka in srčnosti. Na vprašanja v zvezi s trajnostjo in varnostjo v turizmu so v svojih predstavitvah odgovarjali domači in tuji predavatelji tretjega seminarja Management akademije, ki je preko spleta potekal 1. decembra. Na spletnem seminarju so sodelovali prof. dr. Sara Dolničar z Univerze v Queenslandu (UQ Business School), Nataša Hočevar, vodja razvoja na Slovenski turistični organizaciji, Matic Kriter, direktor Hotela A ter specialist za standarde, organizacijo dela in gostoljubje v turizmu, prof. Xavier Font, profesor marketinga trajnosti na Univerzi v Surreyju, Sabina Bartyzel, direktorica hotelov Accor vzhodna Evropa, Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, Johan Pauli Helgason, vodja razvoja pri Visit Faroe Islands ter Neja Petek, direktorica in ustanoviteljica Agencije za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa, ki je srečanje tudi moderirala.

Globalni vidik in razumevanje ter pomen trajnosti je predstavila prof. dr. Sara Dolničar. V svoji predstavitvi je izpostavila vprašanje, kako gosta prepričati in vzpodbuditi k trajnostnemu ravnanju in ob tem poudarila: »Goste je potrebno nagovoriti na način, da ukrepe, ki jih izvajamo, sprejmejo kot preproste in njim prijazne, saj na počitnicah niso pripravljeni sklepati prevelikih kompromisov, ki bi lahko ogrozili kakovost njihovega oddiha.« Predstavila je vrsto dobrih primerov učinkovitih načinov spodbujanja k bolj odgovornemu ravnanju gostov, pri čemer je izpostavila pomen psiholoških spodbud. Dosedanje raziskave so pokazale, da je nujno potrebno merjenje in spremljanje dejanskega obnašanja gostov, ki se kljub poudarjanju pomena trajnosti ob rezervaciji odločijo za cenovno ugodnejšo možnost.

Nataša Hočevar je predstavila načrte in priložnosti za trajnostno rast slovenskega turizma. Le-ta bo v prihodnosti na prvem mestu, med gosti bodo vedno bolj zaželena personalizirana edinstvena doživetja, kar koncept petzvezdičnosti lepo povzema. Trajnost pospešuje tudi digitalizacija, primer so predstavniki generacije Z, ki so pravi digitalni nomadi in hkrati zelo odgovorni do okolja. Trajnost je vodilo delovanja STO, zahvaljujoč Zeleni shemi slovenskega turizma je vloga Slovenije v mednarodnem prostoru na področju trajnosti izjemno velika. Ob tem je poudarila: »Zelena shema slovenskega turizma je postala pravi inkubator trajnosti: prioritetni temi v naslednjih dveh letih bosta na tem področju izločitev plastike za enkratno uporabo in kratke dobavne verige v gastronomiji, pa tudi aktivno vključevanje lokalne skupnosti.« Slednje aktivnosti so vključene v t.i. Roadmap 2021-2022 oz. akcijski načrt trajnostnega delovanja, ki ga je STO razvila v letošnjem letu in s katerim širi že obstoječa področja ter povezuje iniciative, implementiran pa bo tako na nivoju destinacij kot ponudnikov.

Matic Kriter je predstavil vpeljavo nove organizacije in standardizacije v hotelu A v času epidemije, s poudarkom na vzpostavitvi varnega okolja za zaposlene in goste. Redno in temeljito izobraževanje zaposlenih je bilo pogoj za obratovanje hotela v obdobju med junijem in oktobrom, čemur so namenili veliko pozornosti, saj gostje tudi na podlagi ravnanja zaposlenih ocenjujejo standard hotela. Zavedajo se, da bo trenutna situacija trajala še nekaj let, zato so tudi v zaščitno opremo investirali bolj dolgoročno, pri vseh spremembah in investicijah so se osredotočili na odgovornost do okolja. Izpostavil je tudi pomen komunikacije higienskih standardov, ki pomembno vpliva na zanimanje strank in omogoča tudi dvig cene nastanitve v hotelu. Izpostavil je, da je temelj delovanja v času epidemije dosledno upoštevanje navodil, splošna čistoča in komunikacija ter ob tem poudaril: »Kljub vsem zahtevam, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti, mora biti na prvem mestu dobro počutje gosta – tudi zato je treba biti pri tonu komunikacije pozoren, da sporočila ostajajo empatična in pozitivna.«

prof. Xavier Font je predstavil praktične napotke za uspešen marketing trajnosti in varnosti. Izpostavil je pomen dobre in ustrezne komunikacije ter ob tem opozoril tudi na previdnost pri komunikaciji, saj lahko preveč deterministične izjave sprožijo nasprotni učinek od želenega. O vplivu na spreminjanje navad preko nagovarjanja gostov je povedal: »Pomemben je pozitiven ton komunikacije pri trženju trajnosti, saj ta lahko vzpodbudi velike izboljšave pri upoštevanju napotkov s strani gostov in prinese vidne spremembe. Ključno je, da so sporočila odkrita, prijazna, vredna zaupanja, predvsem pa – zabavna.« V predstavitvi je izpostavil, da je Slovenija v prednosti pri komunikaciji trajnosti, saj smo bili v tem dosledni že leta preden je trajnost postala trend, zato so danes naše trditve zanesljive, podkrepljene z izkušnjami in rezultati, ki naše trajnostno delovanje dokazujejo.

Sabina Bartyzel je kot primer dobre prakse predstavila novosti, ki jih je hotelska veriga Accor uvedla od izbruha epidemije. V skupini Accor, ki v vzhodni Evropi upravlja s 149-imi hoteli, med njimi tudi v Sloveniji, so v raziskavi, izvedeni med gosti v juniju in juliju ugotovili, da gostje na prvem mestu pričakujejo čistočo, možnost brezplačne odpovedi rezervacije ter iščejo namestitve z mednarodno priznanimi trajnostnimi certifikati. Ob tem je izpostavila: »V skupini Accor se zavedamo, da je epidemija najbolj vplivala na obnašanje gostov, saj ti danes iščejo predvsem varnost in čistočo ter fleksibilnost pri rezervacijah. Zagotavljanje čistoče pa ne sme postati edini zaščitni znak znamke: ta mora še vedno predstavljati predvsem čustva, osebni stik in nenazadnje dobro izkušnjo. Zadovoljstvo gosta ostaja na prvem mestu.« V Accorju gostom nudijo tudi brezplačno telefonsko svetovanje o zdravstvu in varnostnih protokolih, zagotavljajo uporabne naslove v bližini posameznega hotela, trenutno pa tudi implementirajo brezstične načine poslovanja na vseh nivojih.

Klemen Langus je na primerih dobre prakse trajnostnega razvoja in mehke mobilnosti predstavil kako v Bohinju trajnostni model živijo in delijo, pri čemer je izpostavil: »Bohinjci so od nekdaj znali iskati ravnotežje med izkoriščanjem in varovanjem narave. Te vrednote danes vsakodnevno živijo skozi projekta odgovornega turizma.« Izboljšav v turizmu Bohinja so se lotili na nivoju destinacijskega managementa in ob tem najprej določili ciljne skupine gostov, ki si jih na destinaciji želijo. Ključni za oživitev turizma so bili projekti Festival alpskega cvetja, Znamka Bohinjsko/From Bohinj in uvajanje mehke mobilnosti. Ravnotežje na destinaciji je opisal kot sliko lastne dnevne sobe: »Doma si jo uredimo tako, da se sami dobro počutimo, vanjo povabimo le zaželene goste, ki vstopajo s spoštovanjem. Takega turizma si želijo v Bohinju.«

Kot predstavnik tuje destinacijske organizacije je Johan Pauli Helgason spregovoril o ključnih temeljih strategije trajnostnega razvoja Ferskih otokov. Formulo uspeha so našli v tesnem povezovanju upravljanja destinacije in trženja in s tem namenom leta 2018 tudi prenovili krovno turistično organizacijo. Na destinaciji, kjer je turizem pomembna panoga, so v razvoj turizma aktivno vključili lokalno prebivalstvo in v ospredje postavili njihove potrebe in želje. O aktivnostih destinacijske organizacije je povedal: »Turizem ima na otokih kratko tradicijo, vendar smo zaradi inovativnosti pri trženju in zavedanja pomembnosti vključevanja lokalnega prebivalstva že dosegli mednarodno prepoznavnost: morda največji uspeh smo poželi s kampanjo »Closed for maintenance« iz leta 2019, kjer smo otoke za nekaj dni povsem zaprli za turiste in sprejeli le prostovoljce, ki so pomagali pri obnovi poti in okolice. Kampanja je bila v prvi vrsti orodje za krepitev zavedanja o pomembnosti spoštovanja okolja, dosegla pa je tudi izjemen trženjski uspeh.«    

Naslednji spletni seminar Management akademije z naslovom »Trajnostna gastronomija« bo potekal 7. decembra, sledita pa še seminarja 15. decembra ter 12. januarja. Več informacij o celotni seriji spletnih srečanj najdete na poslovnih spletnih straneh STO.

Nazaj na novice