Drugi seminar Management akademije izpostavil digitalizacijo v turizmu

Danes smo priča izjemno hitri digitalizaciji družbe. Turizem zaradi svoje strukture, ki temelji na majhnih in srednjih podjetjih in razpršenosti na strani managementa verig vrednosti, globalno v procesu digitalizacije zaostaja za ostalimi sektorji. V naslednjem desetletju se pričakujejo izjemne spremembe na področju digitalizacije panoge. Velik fokus bo na digitalizaciji procesov in uporabi tehnologij s ciljem optimizacije poslovanja in so-oblikovanja doživetij, zato je digitalizacija ključna razvojna tema danes in v prihodnje. Tematiki »Digitalizacija v turizmu« je bil namenjen današnji drugi spletni interaktivni seminar Management akademije, ki predstavlja drugi izobraževalni modul letošnje Akademije za trženje v turizmu. Prvi med šestimi spletnimi seminarji Management akademije je potekal 17. novembra, pod naslovom »Krepitev managmenta v turizmu«.

Na drugem spletnem seminarju Management akademije so sodelovali Alenka Pahor Žvanut, vodja strateških projektov na Slovenski turistični organizaciji, prof. dr. Dimitrios Buhalis z Univerze Bournemouth, Siniša Topalović iz podjetja Horwath HTL, Ylioja Olli, vodja digitalnih komunikacij pri destinaciji Visit Turku, Luka Berger, ustanovitelj aplikacije Flexkeeping ter red. prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete, ki je srečanje tudi moderirala.

Alenka Pahor Žvanut je v svoji predstavitvi izpostavila, da se je v obdobju Covid-19 digitalizacija prebila še bolj v ospredje, zgodila se je digitalna preobrazba vseh razsežnosti. Spremembam so se najhitreje prilagodili končni uporabniki, podjetja so potrebovala več časa, predvsem za vzpostavitev novih poslovnih modelov, prodajnih poti in novih načinov komunikacije. Zaradi spremenjenega načina dela od doma ter izobraževanja na daljavo sta se oblikovali dve novi ciljni skupini, ki sta se bili primorani prilagoditi digitalizaciji; in sicer otroci mlajši od 14 let in t.i. baby boom generacija. V primerjavi z lanskim letom se je v prvi polovi letošnjega leta izjemno povečala poraba mobilnih podatkov, na mobilnikih prednjači uporaba video vsebin in glasbenih kanalov. Glavni trendi digitalizacije se bodo zaradi epidemije še okrepili; med njimi so glasovno iskanje in glasovni nadzor, avdio-vsebinski marketing, klepetalni roboti, brezstične in biometrične storitve. Poseben poudarek bo na video produkciji in implementaciji novih tehnologij.    

Prof. dr. Dimitrios Buhalis je predstavil kako se turizem prilagaja digitalizaciji družbe ter kakšne bodo pametne destinacije v prihodnosti. Izpostavil je, da kljub velikemu vplivu, ki ga ima epidemija Covid-19 na turizem, le-ta dolgoročno ne bo vplivala na glavne adute posamezne destinacije. Zato je v tem času najpomembneje, da destinacije poskrbijo za zdravje in varnost ljudi. Da pa bi turizem čim hitreje zaživel tudi v času po pandemiji, se bodo morale destinacije strateško pripraviti na podobne pretrese in dogodke: oblikovati protokole in postopke, ki bodo v prihodnosti zagotovili hiter in učinkovit odziv. Pomembno vlogo pri tem bodo imeli podatki, ki bodo omogočali sprotno analizo trgov in stanja na njih ter prilagajanje trženja v realnem času.

Siniša Topalović je predstavil priložnosti na področju digitalizacije za turistične destinacije in ponudnike ter kako lahko z digitalizacijo vplivamo na okrevanje in krepitev odpornosti turizma. Poudaril je, da bo v prihodnosti imela v turizmu, predvsem v upravljanju destinacij, ključno vlogo analiza podatkov, še posebej t.i. »big data«. Uporabna bo tako za javni kot za zasebni sektor: destinacijske organizacije bodo s pomočjo podatkov lahko lažje upravljale turistične tokove, že danes pa bi morale imeti na tej podlagi izdelane profile gostov in ciljnih skupin, ki jih naslavljajo (povprečna doba bivanja, potrošnja, starostne skupine). Podjetjem in nastanitvenim obratom bo analiza podatkov omogočila izboljšavo uporabniške izkušnje.

Ylioja Olli je predstavil vlogo destinacijskih organizacij pri spodbujanju digitalizacije ter vizijo digitalnega razvoja na ravni destinacij v prihodnje. V predstavitvi je izpostavil, da digitalizacija preobrazi celotno poslovanje destinacije, zato bi morali biti v proces vpleteni vsi zaposleni. Prav tako je pomembno, da imajo vsi zaposleni v turizmu osnovna znanja s področja digitalnih ved, saj slednje niso več eno od strokovnih področij v turizmu in trženju temveč so postale nova normalnost. Gostje z njimi živijo, zato bi se temu morali prilagoditi tudi ponudniki. Za uspešno implementacijo in pretvorbo poznavanja digitalnih tehnologij v konkretna orodja je bistvena strategija, ki predstavlja vmesni korak med obema, znanjem in končnim izdelkom na voljo uporabniku.

Luka Berger je poudaril, da je digitalizacija postala ključna, še posebej v nastanitvenem sektorju. Gostje danes pričakujejo možnosti razkuževanja in brezstično poslovanje. Izpostavil je pomen fleksibilnosti in učinkovitosti; nastanitve se morajo znati odpirati in zapirati na kratki rok, brez odvečnih stroškov. Situacija, povezana s Covid-19, ne prinaša novih rešitev, temveč zgolj ustvarja vzpodbudo za že obstoječo tehnologijo. V nastanitvenih obratih vse bolj na pomenu pridobiva učinkovita interna komunikacija, na število rezervacij v hotelih pa v tem obdobju pomembno vpliva komunikacija higienskih standardov. Majhnost in dobra povezanost Slovenije kot destinacije predstavlja priložnost, potrebujemo le celostno strategijo in digitalizacijo. Poudaril je, da je Slovenija zagotovo v položaju, da postane ena najbolj digitalno naprednih držav na svetu.

Naslednji spletni seminarj Management akademije z naslovom »Trajnost in varnost« bo potekal 1. decembra, sledijo pa še seminarji 7. in 15. decembra ter 12. januarja. Več informacij o celotni seriji spletnih srečanj najdete na poslovnih spletnih straneh STO.

Nazaj na novice