Novice

Covid-19 in turistična industrija: napovedi se hitro spreminjajo

Objavljeno:

Povzemamo napovedi vplivov širitve koronavirusa za turistično industrijo, ki so jih v zadnjih dneh objavile priznane mednarodne in slovenske institucije.

Covid-19 in turistična industrija: napovedi se hitro spreminjajo

Krizna situacija posledično širitvi novega koronavirusa prinaša največji gospodarski, finančni in družbeni šok 21. stoletja. Turizem je med najbolj prizadetimi panogami: tedensko se znižujejo napovedi prihodov in prometa v turizmu, povečuje se število brezposelnih, panoga je vsled omejitvam potovanj v več kot 150 državah pod močnim pritiskom. Strogi ukrepi, ki se izvajajo za zajezitev širitve virusa, so nujni in ključnega pomena za čim prejšnjo stabilizacijo položaja, hkrati pa vplivajo na zastoj svetovnega gospodarstva, še posebej turizma. Hitrost in velika razsežnost širitve virusa ter posledično zastoj v skoraj vseh sferah življenja prinaša izjemno kompleksnost in negotovost pri napovedih vpliva situacije na prihodnjo gospodarsko in turistično dejavnost.

Na globalni ravni zmanjšanje prihodov do 40%

Po napovedi Oxford Economics - Tourism Economics bo upad mednarodnih prihodov  na globalni ravni 40% ob predpostavki, da bodo ostri ukrepi trajali 4 mesece, torej do junija, blažji ukrepi pa še 4 mesece. Po oceni Svetovne turistične organizacije (UNWTO) bo zmanjšanje mednarodnih učinkov oz. prihodkov v višini med 20 in 30 % v primerjavi z lani, pri čemer poudarjajo, da je potrebno upoštevati hitro spreminjanje situacije.

Strokovnjaki Tourism Economics navajajo, da se virus širi hitreje kot sprva pričakovano. Omejitve potovanj so vzpostavljene že v več kot 150 državah in bodo imele velike vplive na turistične tokove. Pričakovan je 0,5 % upad zaposlitev, kratka recesija in relativno hitro okrevanje. V letu 2020 je pričakovan 39 % upad prihodov, medtem ko naj bi BDP na globalni ravni stagniral. Upad prihodov na določeno destinacijo pa bo, bolj kot s številom primerov okužb na destinaciji, povezan s potovalnimi omejitvami destinacije. Najbolj prizadete v Evropi bodo Francija, Španija, Italija, Velika Britanija in Nemčija.

Trenutne omejitve potovanj bodo pričakovano trajale 4 mesece (marec–junij), kar predstavlja 1/3 letnih potovanj. Pričakovano 8-mesečno obdobje okrevanja (do oktobra) zajema več kot 3/4 letnih potovanj v Evropo.

Po napovedih Tourism Economics je v turizmu pričakovano relativno hitro okrevanje; v času po finančni krizi je turizem okreval v dveh letih.

Pri okrevanju bodo ključnega pomena bližnje destinacije, s katerih pride večina turistov (70 %). Še posebej za evropske destinacije je velikega pomena domači trg, ki prispeva 2/3 turistične potrošnje.

Kot navaja Tourism Economics, je domači trg tisti, ki v turizmu po krizi hitro okreva, že v prvi fazi pa potovanja domačih turistov ne upadejo toliko kot pri tujih gostih. Destinacije, ki se v večji meri zanašajo na tuje turiste, so zato v trenutni situaciji tudi bolj izpostavljene negativnim vplivom situacije.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) navaja, da je širjenje koronavirusa spodbudilo številne vlade k uvedbi ukrepov za preprečevanje epidemije. To so prednostni ukrepi, ki jih nalaga trenutna situacija in ne dopuščajo prostora za druge možnosti, saj glavna skrb ostaja javno zdravje. Ti ukrepi so privedli do začasnega zaprtja številnih podjetij, obsežnih omejitev potovanj in mobilnosti, pretresov na finančnem trgu, porušenega zaupanja do povečane negotovosti. V hitro spreminjajočem se okolju je izredno težko ovrednotiti natančen obseg vpliva teh ukrepov na rast BDP, vendar je jasno, da pomenijo močno zmanjšanje ravni proizvodnje, porabe gospodinjstev, podjetniških naložb in mednarodne trgovine.

Ocena kaže, da bo prvotni neposredni vpliv zaustavitve pomenil upad od ene petine do ene četrtine v številnih gospodarstvih, pri čemer bi se izdatki potrošnikov zmanjšali za približno tretjino. Takšen vpliv bi pomenil veliko močnejši vpliv na gospodarstvo, kot je bil tisti med svetovno finančno krizo v obdobju 2008–2009. Ta ocena zajema le neposredni vpliv na sektorje in ne upošteva dodatnih posrednih vplivov, ki bi se lahko pojavili.

Ocenjeno zmanjšanje ravni proizvodnje je enako zmanjšanju letne rasti BDP za 2 odstotni točki vsak mesec, ko se strogi ukrepi nadaljujejo. Če bi se omejitve gospodarstva nadaljevale tri mesece, bi bila letna rast BDP za 4 – 6 odstotnih točk nižja, kot bi bila sicer. Razširitev pristopa na druga gospodarstva kaže, da bo vpliv zapiranja podjetij povzročil zmanjšanje ravni proizvodnje za 15 % ali več.

V storitvenih sektorjih omejitve gibanja in socialnega distanciranja negativno vplivajo na dejavnosti, ki vključujejo potovanja in neposredni stik med potrošniki in ponudniki storitev. Ob predpostavki le delne zaustavitve določenih dejavnosti ter približno enakega obsega zaustavitev v vseh državah je celoten neposredni vpliv na BDP v povprečju med 20 in 25 %. Vpliv na letno rast BDP bo odvisen od tega, kako dolgo se bodo ukrepi izvajali.

Neposredni vpliv omejitev lahko alternativno ocenimo tudi skozi potrošnjo, pri čemer prav tako ocenjujemo, da se potrošnja zmanjša od 50 do 100 %, saj bodo omejitve v nekaterih primerih povzročile popolno zmanjšanje porabe, na primer pri potrošnji za oblačila, obutev, opremo za gospodinjstva in počitnice. Potrošnja, ki vključuje neposredne stike, bo v celoti preložena. Močen upad je zaznati pri potrošnji potovanj, obiskov restavracij, hotelov in rekreacijskih storitev. Po podatkih STR je zasedenost nastanitvenih kapacitet v večini evropskih mest padla pod 50 %. Za druge kategorije potrošnje, vključno z izdatki za osnovne predmete, se domneva, da ostanejo izdatki nespremenjeni. Delno zmanjšanje potrošnje bo v višini približno ene tretjine.

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je objavila posodobljeno oceno verjetnega vpliva virusa covid-19 na mednarodni turizem. Glede na hitro in obsežno uvedbo omejitev potovanj po vsem svetu pričakujejo, da se bodo mednarodni prihodi turistov v letu 2020 zmanjšali od 20 % do 30 % v primerjavi z letom 2019. Poudarjajo, da te ocene potrebno razlagati previdno in z upoštevanjem trenutnega stanja.

Pričakovani padec med 20 % in 30 % bi lahko pomenil upad mednarodnih prihodkov iz naslova turizma v višini 300-450 milijard $, kar znaša skoraj tretjino prihodkov ustvarjenih v letu 2019. Ob upoštevanju preteklega gibanja to pomeni, da bi zaradi izbruha koronavirusa v sektorju izgubili rast v vrednosti rasti med pet in sedem leti. Za primerjavo naj navedemo, da so se leta 2009 v času globalne gospodarske krize mednarodni turistični prihodi zmanjšali za 4 %, medtem ko so v času izbruha SARS leta 2003 upadli le za 0,4 %.

UNWTO izpostavlja velik pomen ublažitve vpliva krize na zaposlovanje ter prizadevanje za oživitev gospodarstva z zagotavljanjem delovnih mest in spodbujanjem ekonomske blaginje po vsem svetu. Trenutno je še prezgodaj za celovito oceno verjetnega vpliva virusa na turizem, jasno pa je, da bo izgubljenih na milijone delovnih mest, navajajo. Turistična podjetja v večini predstavljajo mala in srednje velika podjetja, turizem pa je vodilni tudi pri zagotavljanju zaposlitve za ženske, mlade in izven urbanih središč. Tudi v tem poročilu Svetovna turistična organizacija poudarja odpornost turističnega sektorja na krizne dogodke v preteklosti in zmožnost turizma za ustvarjanje delovnih mest po kriznih razmerah, hkrati pa izpostavljajo pomen mednarodnega sodelovanja in pomembnost sektorja pri okrevanju gospodarstva.

Svetovni in potovalni turistični svet (WTTC) je 31. marca objavil povzetek do zdaj znanih vplivov, ki jih bo imel izbruh novega koronavirusa. Ključni poudarki poročila navajajo, da bi v turizmu lahko delo izgubilo do 75 milijonov ljudi. BDP v turizmu bi se lahko zmanjšal za 2,1 biljona $. Najbolj bo vpliv krize čutila azijsko-pacifiška regija z izgubo 49 milijonov delovnih mest in skoraj 800 milijard $ izgube turističnega BDP. V Evropi je pričakovana izguba 10 milijonov delovnih mest in 552 milijard $ turističnega BDP.  Začetek okrevanja je pričakovan v drugi polovici leta 2020. Čas okrevanja po tovrstnih krizah je v povprečju 19,4 mesecev (da se stanje povrne na obdobje pred krizo); v turističnem sektorju (glede na raziskave med letom 2001 in 2018) pa 10 mesecev. Letos  je pričakovanih od 7 do 25 milijonov manj potovanj Kitajcev, ki bodo potrošili 49 milijard ali v primeru najslabšega scenarija celo 73 milijard $ manj.

Azijsko-pacifiško potovalno združenje PATA tako kot številne druge institucije navaja, da je zaradi hitrih sprememb težko podati napovedi. Veliko podjetij v turizmu je že prenehalo delovati, letalske družbe so prenehale leteti. Ko bodo potovanja ponovno vzpostavljena, bo potovalna industrija drugačna, veliko podjetij ne bo več prisotnih na trgu. Okrevanje bo dolgotrajno, vsaj do konca leta (definitivno dlje kot SARS), da bi bila rast enaka kot pred krizo. PATA ob tem opozarja, da se ta ocena lahko že jutri spremeni v eno ali drugo smer. Ocenjujejo, da bi za preživetje v taki krizi moralo vsako podjetje moralo imeti finančnih rezerv vsaj za 1 leto, zato bo veliko malih in srednjih podjetij v tej situaciji propadlo. Za tista podjetja, ki sredstva imajo, je trenutna situacija priložnost za razvoj poslovanja na splošno, za implementacijo novih idej, projektov, za renovacije, izboljšave, vse to pa bo prispevalo k hitrejšemu okrevanju po vrnitvi povpraševanja.

Ne znižujte cen, ohranite komunikacijo z deležniki

PATA pripravlja priporočila za turistična podjetja in destinacijske organizacije s priporočili, katere ukrepe podvzeti sedaj in katere po koncu krize. Med drugim v priporočilih turističnemu gospodarstvu priporočajo, da se naj ne poslužuje prevelikega znižanja cen in naj ne prekine popolnoma promocijo oz. komunikacijo, ki naj poteka v smislu inspiracije, sanjarjenja in motivacije. Predlagajo tudi večjo fleksibilnost ponudbe – ponujanje povračil ali voucherjev. Velik pomen imajo v tej situaciji tudi programi zvestobe in CRM, kjer priporočajo komuniciranje z zvestimi strankami in predlagajo  posredovanje informacij o destinaciji, trenutnem stanju in doseganje čim večjega števila interakcij z njimi. Nujna je personalizacija za goste in segmentacija gostov, navajajo.

Letalska industrija z 68 % nižjimi prihodki

V zelo težkem položaju se nahaja letalska industrija. Mednarodno združenje za zračni transport IATA ocenjuje, da bo padec povpraševanja v drugem četrtletju leta znašal kar 71 %, na ravni celega leta 38 %, skupna neto izguba letalskih družb v drugem četrtletju pa je ocenjena na 39 milijard $. Te ocene temeljijo na predvidevanju, da bodo omejitve potovanj trajale tri mesece.

Podatki izhajajo iz aktualne raziskave Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA, ki kaže, da bodo letalske družbe v drugem četrtletju, porabile kar 61 milijard $ svojih rezerv, ob tem pa za drugo četrtletje ocenjujejo 39 milijard $ izgube. Analiza temelji na oceni objavljeni prejšnji teden, po scenariju, v katerem stroge omejitve potovanj trajajo tri mesece. Po tem scenariju bo celoletno povpraševanje padlo za 38 %, celoletni prihodki potniškega prometa pa za 252 milijard $ v primerjavi z letom 2019. Padec povpraševanja bo po napovedih največji v drugem četrtletju in sicer za kar 71 %.

Pričakujejo, da bodo prihodki padli za 68 %, v drugem četrtletju pa znižali variabilni stroški za približno 70 %. Zmanjšujejo se tudi fiksni in delno fiksni stroški, ti stroški predstavljajo skoraj polovico stroškov letalske družbe. Pričakujejo, da se bodo delno fiksni stroški (vključno s stroški posadke) zmanjšali za tretjino. Letalske družbe svoje stroške zmanjšujejo kolikor se da, hkrati pa poskušajo ohraniti svojo delovno silo in podjetja za prihodnje okrevanje. Posledično spremembi stroškov in prihodkov v drugem četrtletju neto izgubo ocenjujo na 39 milijard $.

Poleg teh stroškov se letalske družbe soočajo z vračilom prodanih, a neuporabljenih vozovnic, ki so posledica množičnih odpovedi zaradi omejitev potovanj, v drugem četrtletju v višini kar 35 milijard $, kar bo povzročilo veliko porabo denarnih rezerv podjetij. Ocenjujejo, da bi letalske družbe lahko v drugem četrtletju potrošile kar 61 milijard $ svojih rezerv. Svojih stroškov letalske družbe ne morejo nižati dovolj hitro, da vplivi te krize nanje ne bi imeli močnega učinka.

Več vlad se pozitivno odziva na potrebe industrije z ukrepi za pomoč. Med državami, ki zagotavljajo posebne finančne ali regulativne pakete pomoči industriji, so Kolumbija, ZDA, Singapur, Avstralija, Kitajska, Nova Zelandija in Norveška. Pred kratkim so Kanada, Kolumbija in Nizozemska spremenile predpise in letalskim prevoznikom omogočajo, da potnikom ponudijo potovalne bone oziroma voucherje.

Banka Slovenije: BDP nižji za 6 do 16 %

Banki Slovenije ugotavljajo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije koronavirusa, najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize – slovenski BDP bi lahko upadel za 6 do 16 %. Banka Slovenije je pripravila tri scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih so izračunali možni vpliv na slovensko gospodarstvo:

  1. Če bodo aktivnosti zaustavljene za obdobje 1 - 6 tednov, bi se slovenski BDP medletno lahko zmanjšal za 6,2 %; zmanjšala bi se lahko zasebna poraba za 2,4 % oziroma 1,16 milijarde evrov v primerjavi z siceršnjo situacijo.
  2. Če bodo aktivnosti zaustavljene za obdobje 2 - 10 tednov, bi to pomenilo predvideno medletno zmanjšanje BDP za 10,2 %, zmanjšanje zasebne porabe za 4,6 % oziroma izpad 1,68 milijarde evrov v primerjavi s siceršnjo situacijo.
  3. Če bodo aktivnosti zaustavljene za obdobje 3 - 14 tednov, bi se slovenski BDP v 2020 medletno lahko zmanjšal za 16,1 %, zasebna poraba za 9 % oziroma 2,71 milijarde evrov v primerjavi s siceršnjo situacijo.

 

Nazaj

Kontakt za objavo TTA novic

mag. Livija Kovač Kostantinovič
vodja korporativnega PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Pinterestu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju