Koronavirus za turizem prinesel večjo negotovost kot katerakoli kriza do sedaj

V nadaljevanju navajamo napovedi za turistično industrijo, ki so jih v zadnjih dneh objavile priznane mednarodne in slovenske institucije.

V turizmu pod vprašajem kar 75 milijonov delovnih mest

Kot je 24. marca izpostavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), situacija zaradi širitve koronavirusa pomeni večji gospodarski šok kot finančna kriza 2008/2009. Organizacija z vsako objavo navaja bolj pesimistične gospodarske napovedi, negotove so tudi napovedi, kako dolgo bo trajalo okrevanje gospodarstva ter koliko oseb bo ostalo brez dela, saj bo zdravstveni krizi sledila finančna kriza in težave na področju zaposlovanja.

Turizem v globalni BDP prispeva 10,4 %, neposredno pa zagotavlja 1/10 delovnih mest. Po rezultatih raziskave Svetovnega in potovalnega turističnega sveta (WTTC) z dne 25. marca se je tveganje za izgubo službe v turističnem sektorju povečalo za 50 %, zaradi negativnih vplivov pandemije je globalno pod vprašajem kar 75 mio. delovnih mest, kar je 23 % vseh delovnih mest (vseh zaposlenih v turizmu 320 mio). To bi posledično lahko pomenilo izgubo letošnjega BDP iz naslova turizma v višini 2,1 bilijona $. Najbolj prizadeta naj bi bila azijsko-pacifiška regija z do 49 milijoni ogroženih delovnih mest in blizu 800 milijard $ izgube turističnega BDP. V Evropi naj bi bilo v turizmu ogroženih do 10 milijonov delovnih mest, kar pomeni zmanjšanje BDP v višini blizu 552 milijard $. Tudi ameriško regijo bo kriza močno prizadela, pričakovana izguba je do 570 milijard $, pri čemer je ogroženih skoraj sedem milijonov delovnih mest v turizmu v ZDA, Kanadi in Mehiki, v celotni regiji pa 10 mio. delovnih mest. Kriza naj bi najintenzivneje prizadela Italijo, Nemčijo, Francijo, Združeno kraljestvo Brazilijo, Japonsko, Indonezijo in Indijo. Izguba delovnih mest v turizmu in zlom turističnega sektorja bi lahko vplival na ostale sektorje in na veliko zmanjšanje delovnih mest v drugih sektorjih. Med najbolj prizadetimi državami v Evropi naj bi bila Nemčija, ogroženih naj bi bilo 1,6 milijona delovnih mest, sledi Rusija z oceno 1,1 milijona potencialnih ogroženih delovnih mest, na tretjem mestu sta Italija in Velika Britanija (ogroženih 1 milijon delovnih mest v turizmu).

Po predvidevanjih WTTC bi virus v letošnjem letu v primerjavi s predhodnim letom lahko vplival na upad mednarodnih potovanj v višini 25 %, kar je enako izgubi treh mesecev mednarodnih potovanj, ob predpostavki, da se kriza konča v 3 mesecih. »Množično zapiranje hotelov, prekinitev večine mednarodnih in domačih letov, prenehanje križarjenj in naraščanje prepovedi potovanj ima katastrofalni domino učinek, ki je prizadel ogromno število ponudnikov po vsem svetu. Še posebej ranljiva so mala in srednje velika podjetja na vseh ravneh sektorja – npr. organizatorji potovanj, turistični agenti in samostojni podjetniki,« navajajo.

Kongresni in poslovni turizem med najbolj prizadetimi

Med tistim, ki jih je negativni vpliv virusa najbolj prizadel, je industrija poslovnih potovanj in organizacije poslovnih oz. kongresnih dogodkov. V nadaljevanju navajamo izsledke aktualne raziskave Skift z dne 24. marca. Raziskava je pokazala, da 40 % anketiranih podjetij pričakuje, da se bodo poslovna potovanja vrnila v teh mesecih, 17 % pa meni, da je bolj realna vrnitev potovanj v 6ih mesecih (izvedena med 18. in 21. marcem s strani Global Business Travel Association med 1.155 podjetji).

Po rezultatih raziskave je kar 96 % podjetij odpovedalo ali prestavilo na kasnejši termin vsa ali večino mednarodnih poslovnih potovanj,  82 % anketiranih pa tudi vsa ali večino domačih poslovnih potovanj.  41 % podjetij je odpovedalo ali prekinilo vsa poslovna potovanja, medtem ko jih polovica (53 %) poroča, da je njihovo podjetje odpovedalo ali prekinilo vsa nebistvena potovanja, z izjemo nekaterih nujnih potovanj. Za letošnji marec ocenjujejo, da bodo odpovedali 89 % načrtovanih poslovnih potovanj (v začetku marca so odpovedi poslovnih potovanj ocenjevali le na 43 %). Zaradi izbruha koronavirusa je bilo preklicanih 95 % oz. prestavljenih 92 % sestankov, konferenc ali drugih poslovnih dogodkov. Pri tretjini (31 %) prestavljenih dogodkov so se podjetja odločila za selitev na drugo lokacijo.

V večini primerov (85 %) so pričeli z delom od doma, 70 % pripravlja krizne načrte za izvedbo dela preko telekonferenc in video srečanj, 79 % pa zaposlenim stalno posreduje podatke za zagotavljanje varnosti in zdravja. Ostali ukrepi podjetij vključujejo omejevanje števila ljudi v pisarnah (59 %), začasno zaprtje vseh oddelkov razen bistvenih (26 %), zaprtje pisarn v celoti (25 %) in selitev zaposlenih na nove lokacije (11 %). 70 % podjetij svoje ukrepe in potovalne politike stalno spreminja.

Kar 94 % podjetij, ki nastopa kot ponudniki na trgu, so čutila močnejši finančni vpliv krize, predvsem na področju prihodkov. 54 % podjetij pravi, da bo izbruh koronavirusa njihov način poslovanja spremenil tudi na dolgi rok, tudi ko ne bo več nevarnosti okužbe z boleznijo, 23 % podjetij pravi, da svojega načina poslovanja ne bodo spreminjali.

Močno prizadeta letalska industrija

Po oceni Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA) bo koronavirus povzročil prvo zmanjšanje povpraševanja po letalskem prometu v zadnjih 11ih letih. Zaradi strogih omejitev potovanj in pričakovane svetovne recesije IATA ocenjuje, da bi lahko prihodki potniškega prometa v industriji upadli za 252 milijard dolarjev oziroma za kar 44 % v primerjavi z letom 2019 (v Evropi za 76 mrd USD v primerjavi z 2019). 

Vabljeni k spremljajo podatkov in napovedi tudi drugih ključnih mednarodnih institucij: Evropske potovalne komisije (ETC), Svetovne turistične organizacije (UNWTO), Tourism Economics oz. Economist Intelligence Unit, Azijsko-pacifiškega turističnega združenja (PATA), Skift.

Tudi v Sloveniji turizem med najbolj prizadetimi panogami

Dejstvo je, da je turizem med panogami, ki bodo najbolj močno čutile negativne posledice širitve koronavirusa. Večina turističnih kapacitet v Sloveniji je trenutno zaprtih; kot kaže analiza za obdobje od 9. do 15. marca 2020, je bil v tem obdobju, v primerjavi z letom 2019, zabeležen kar 68 % upad zasedenosti turističnih kapacitet (STR, 2020). Najbolj prizadeti v turizmu so organizatorji dogodkov, hoteli in ostale nastanitve ter t.im. city-break destinacije in destinacije z bolj izrazito sezonsko ponudbo. Intenzivneje bodo upad števila gostov zaznale tudi destinacije, ki pretežno gostijo tuje turiste. Slovenija bo med tistimi destinacijami, ki bodo čutile velik negativni vpliv. Prisoten bo upad investicij v turizmu, okrevanje pa bo dolgotrajno, zagotovo nekaj let. Seveda na dejanski upad vpliva čas zajezitve virusa in obvladovanje kriznih razmer.

Analiza med ključnimi predstavniki turističnega gospodarstva kaže, da slovensko turistično gospodarstvo največji padec prihodov pričakuje v obdobju od marca do maja, manjši pa v obdobju od julija do avgusta ter za preostanek leta. 

Upočasnitev rasti BDP

Napovedi gibanja globalnega, evropskega in slovenskega bruto-družbenega produkta (BDP) v zadnjih tednih nastajajo v času velike negotovosti glede nadaljnje širitve koronavirusa in uspešnosti držav v boju za zajezitev širitve virusa, kar ključno vpliva na domala vse panoge, delovna mesta in investicije.

Institucije v scenariju napovedi izhajajo iz predpostavke, da bo širitev koronavirusa na Kitajskem in v evropskih državah v prvi polovici letošnjega leta dosegla vrh, v drugi polovici leta pa bo prišlo do postopne stabilizacije. Podobno omejujoče predpostavke sta v napovedih sprejeli tudi Evropska komisija in OECD, na osnovi tega pa je predpostavljena upočasnitev letošnje gospodarske rasti v evrskem območju z 1,2 % na 0,8 %, za prihodnji dve leti pa njeno okrevanje (na 1,2 % in 1,3 %). V primeru postopne omejitve in zajezitve širjenja koronavirua v drugi polovici leta se bo gospodarska rast letos upočasnila na 1,5 %, v prihodnjih dveh letih pa bo nekoliko višja (2,2 %). Pričakuje se zmanjšana potrošnja gospodinjstev.

Ob dlje trajajoči epidemiji koronavirusa v Sloveniji in drugih državah EU ter odsotnosti stabilizacije razmer v drugi polovici letošnjega leta, bo gospodarska rast letos in tudi v letu 2021 nižja od napovedi.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) navaja, da bo gospodarska rast letos občutno nižja od jesenskih predvidevanj, pri čemer poudarjajo, da je napoved ključno odvisna od hitrosti zajezitve širjenja koronavirusa in ukrepov vlad. V primeru postopne omejitve širjenja virusa in stabilizacije razmer v drugi polovici letošnjega leta bi se gospodarska rast letos upočasnila na okoli 1,5 %, v prihodnjih dveh letih pa bi bila ponovno nekoliko višja. Na letošnjo upočasnitev gospodarske rasti, ki sledi lanski opaznejši umiritvi v zadnjem četrtletju, vpliva zlasti nižja rast tujega povpraševanja, na katero vedno bolj vpliva velika negotovost, povezana s posledicami širitve koronavirusa, navajajo. Upočasnjuje se tudi rast domače potrošnje. Rast potrošnje gospodinjstev bo tako nižja kot lani, a naj bi ostala razmeroma robustna. Investicije najverjetneje ne bodo presegle lanske ravni, dodajajo. V letih 2021 in 2022 bi bila gospodarska rast lahko ponovno nekoliko višja kot letos, kar pa ključno temelji na predpostavki stabilizacije razmer v drugi polovici letošnjega leta. Dlje trajajoča epidemija koronavirusa in spremljajoči ukrepi bi pomembno spremenili celotni okvir napovedi, zato bi bila gospodarska rast lahko tudi precej nižja od sedaj predvidene. UMAR posebej poudarja, da je pomladanska napoved pripravljena v času precejšnje negotovosti glede nadaljnjega širjenja in trajanja koronavirusa v sosednjih državah in v Sloveniji.

Nazaj na novice