Gremo Na lepše!

Objavljeno: 21.10.2019

Nazaj na novice

Gremo Na lepše!

V tokratni oddaji Na lepše so ustvarjalci raziskovali turistične potenciale slovenskega jamskega podzemlja, gradnjo suhega kraškega zidu, ki je kot veščina od lani vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Obiskali so tudi Istro, ki združuje turistično in kulturno ponudbo treh držav, Slovenije, Hrvaške in Italije.

Gremo Na lepše!

V tokratni oddaji Na lepše so ustvarjalci raziskovali turistične potenciale jamskega podzemlja. Slovenija ima več kot enajst tisoč odkritih podzemskih jam, ki imajo kar nekaj presežnikov: brezno Čehi 2 na Rombonskih podih v Julijcih je s 1502 metroma globine najgloblja jama v Sloveniji, 6. najgloblja v Evropi in hkrati 11. najgloblja na svetu. Za najdaljši jamski sistem pri nas pa velja jamski sistem Migovec v tolminsko-bohinjskih gorah z zavidljivo dolžino 24.900 metrov. Postojnska jama je najbogatejša jama na svetu, če jo vrednotimo po številu podzemskih živalskih vrst (več kot 82 različnih vrst; morda ni odveč tudi podatek, da je v Sloveniji zastopanih več kot 300 vrst endemičnih podzemnih živali). Škocjanske jame so vključene v Unescovo svetovno dediščino, jama Vilenica pa je druga najstarejša turistična jama na svetu.

A med biseri slovenskih kraških jam je gotovo tudi sedem kilometrov dolga Planinska jama na južnem robu Planinskega polja, ki velja za največjo vodno jamo v Sloveniji. Njena izjemnost je v tem, da se v njeni notranjosti skriva eno največjih sotočij podzemnih rek v Evropi. Tu se v reko Unico združita reka Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana in reka Pivka, ki priteče iz Postojnske jame. In tisto, kar je petzvezdično – v jami je skoraj neverjetno število človeških ribic, jamarji naj bi jih nazadnje našteli kar sedemsto.

Turistične priložnosti jamskega podzemlja pa se – na račun nedavnega obiska astronavtov s petih vesoljskih postaj - odpirajo tudi v Divaški jami. Kozmonavti so si v zapletenem kraškem podzemlju nabirali znanja, ki bi ljudem pomagala preživeti na oddaljenih planetih, predvsem so se osredotočili na iskanje vode in vodnih virov. Jamsko okolje je namreč najboljši približek razmeram v vesolju.

Na Krasu pa je dobra turistična zgodba tudi gradnja suhega kraškega zidu, ki je kot veščina od lani vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Suhogradnja velja za osnovno in prvotno tehniko gradnje na Krasu, kjer je bilo nekoč ob makadamskih cestah in mejah parcel na tisoče kilometrov kamnitih zidov. Prve so ponekod uničili, ko so gradili nove ceste, druge pa uničuje zaraščanje po vsej pokrajini. In če bi v dolžino merili suhi kraški zid, naj bi ga bilo, po nekaterih ocenah, za kar osem tisoč kilometrov, kar znese toliko, kolikor je dolg Kitajski zid.

Za konec pa še zgodba o povezovanju Istre kot enotnega turističnega prostora, ki združuje turistično in kulturno ponudbo treh držav, Slovenije, Hrvaške in Italije. Obiskali smo posestvo Monte Rosso, kjer sta Slovenca na 65 hektarjih ustvarila eno največjih posesti v kosu v zasebni lasti na obeh straneh meje - s 14.000 oljčnimi drevesi na 38 hektarjih pa sta daleč največja slovenska oljkarja. Posestvo z vinom in oljem združuje celotno Istro – oljke iz hrvaške strani vozijo v torkljo v Novi vasi in Marezigah. Vino pa proizvaja slovenski vinar na tržaškem Krasu Edi Kante. Posestvo je multikulti zgodba o turističnem povezovanju celotne Istre – skozi gastronomijo, oljkarstvo, vinarstvo, kulturo in kolesarski turizem po znameniti trasi ozkotirne železniške proge Parencana – Porečanka, ki je povezovala Trst in Poreč  in tako močno prispevala k gospodarskemu razvoju Istre.

Vabljeni k ogledu oddaje v petek zvečer na prvem  programu RTV Slovenija ob 18:20. 

Nazaj na novice

Urednica TTA novic:

mag. Livija Kovač Kostantinovič, domači PR
tel.: 01 589 85 65
e-naslov: livija.kovac(at)slovenia.info

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o dogajanju v slovenskem turizmu. Z naročilom na novice TTA boste tedensko prejemali najnovejše poslovne novice s področja turizma in druge aktualne informacije.

Deli s prijatelji