Osvojite znanje oglastva, ene najstarejših dejavnosti na svetu. Z oglarsko družino sodelujejte pri oglarskih opravilih, spoznajte to obrt in odkrijte, kako je oglje uporabno tudi dandanes.
Skupaj s tremi generacijami oglarske družine Brinovec zavihajte rokave, sestavite in oblikujte kopo ter spremljajte, kako se les v kopah spreminja v oglje. Skozi večstoletno tradicijo kuhanja oglja, “črnega zlata”, boste pomagali ohranjati oglarstvo kot eno najstarejših rokodelskih in kulturnih tehnik na svetu.
V Sloveniji se z oglarjenjem, ki je uvrščeno v register nesnovne kulturne dediščine, ukvarja še okoli sto oglarjev, ki skupaj nakuhajo dobrih 500 ton oglja na leto. Na Dolah pri Litiji se z oglarjenjem ukvarjajo na več kmetijah in ohranjajo dolgoletno tradicijo. Na oglarski domačiji Brinovec to tradicijo in znanje prenašajo tudi na mlade rodove z izvajanjem učnih programov za osnovne šole ter s sprejemom različnih starostnih skupin.
In če mislite, da je oglarjenje samo romantična predstava nekdanjega življenja na slovenskem podeželju, se motite. Oglje se danes uporablja tudi pri proizvodnji sončnih celic, za izboljšanje tal, pri izdelavi vodnih filtrov, v medicini, kozmetiki in kulinariki.
Ob odhodu udeleženci okrasijo papirnato vrečko, dobijo 1 kg oglja, ki ga je za njih skuhala prejšnja skupina, kar ponazarja povezovanje med oglarji.
Urnik: 4 ure, od marca do oktobra
Lokacija: Oglarska domačija Brinovec, Slavina 1, 1273 Dole pri Litiji
Neto cena: 150 evrov/2 osebi
Doživetje vključuje:
darilo presenečenja.
Posebnosti: Priporočljiva so udobna oblačila in pohodniška obutev. Izvajalec zagotovi vso potrebno zaščitno opremo. Gostje imajo na voljo tudi uporabo vode za umivanje.
Prikaz lokacije na zemljevidu
Preskoči zemljevid
Razvojni center Srca Slovenije
Kidričeva c.1
1270 Litija
+386 1 896 27 10
info@razvoj.si
Proizvodnja oglja je v prazgodovini pomenila osnovo za pridobivanje kovin, predvsem bakra, brona in železa. Oglarjenje je bilo tudi osnovni izvor sredstev za balzamiranje trupel pomembnih oseb v egipčanski kulturi.
Oglarjenje je doživelo največji razmah v 19. stoletju, ko se je močno razvilo fužinarstvo. Velike količine oglja so vozili tudi v rudnik živega srebra v Idriji, ki velja za drugi največji rudnik živega srebra na svetu in je vpisan na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Na tleh sredi stržena je položen lesen križ, ki nikdar ne zgori. Kopo po tradiciji vedno prižge ženska, saj stari pregovor pravi, da ženska podpira več vogalov pri hiši, in prav tako naj bi bilo tudi pri kopi.
Oglar za izdelavo 6 ton oglja od priprave lesa do razdiranja kope porabi okoli 43 dni. Pri kuhanju oglja iz petih kilogramov lesa odteče ali izhlapi štiri kilograme raznih destilatov, tako da na koncu ostane le en kilogram oglja. Oglenitev ali karbonizacija poteka pri temperaturah 240 – 280 stopinj Celzija, kar pomeni, da les ne gori, ampak ogleni.
V Sloveniji je še toliko stvari, ki jih je vredno doživeti, da se boste z veseljem vračali po nove dogodivščine!
Nastavitve zasebnosti