Na potepu po Sloveniji boste pogosto naleteli na ime Prešeren – od ulic, stavb, trgov do kulturnih in celo kulinaričnih dobrot. France Prešeren je največji slovenski pesnik, ki je živel v prvi polovici 19. stoletja. Za Slovence ima velik pomen, saj je s svojo poezijo in delovanjem veliko prispeval k krepitvi slovenske narodne zavesti in kulturne identitete. Njegova Zdravljica je po osamosvojitvi postala slovenska himna. Prešernova poezija je prevedena tudi v številne druge jezike.
Osmega februarja, na dan njegove smrti, praznujemo slovenski kulturni praznik. Na ta dan je najbolj slovesno v njegovem rojstnem kraju, Vrbi na Gorenjskem, ter v Kranju, kjer poteka Prešernov smenj. Na dan njegovega rojstva, 3. decembra, pa je v Sloveniji Ta veseli dan kulture. Takrat večina slovenskih kulturnih ustanov brezplačno odpre svoja vrata obiskovalcem. Če bi Prešerna radi pobliže spoznali, morate vsekakor obiskati ključne postaje njegovega življenja v Sloveniji – Vrbo na Gorenjskem, Ljubljano in Kranj.
Prva postaja Prešernovega življenja je Vrba na Gorenjskem. Njegova rojstna hiša, kjer je preživel svoje otroštvo, je danes preurejena v muzej, v njej pa potekajo tudi raznovrstni dogodki. Iz vasi pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank, je izšlo še nekaj pomembnih mož, ki so vplivali na slovensko kulturno življenje ter širili svoje znanje tudi preko slovenskih meja. Prešerna in druge literate, čebelarje in intelektualce lahko spoznate na Poti kulturne dediščine, po kateri se zapeljete z značilno konjsko vprego – lojtrnikom.
V Ljubljani je pesnik preživel večino svojega življenja, zato boste tudi v prestolnici pogosto naleteli na Prešernovo ime. Spoznajte nekaj najbolj zanimivih točk in doživetij, povezanih s Prešernom.
Pogosto boste slišali »Dobimo se na Prešercu«, torej na enem od glavnih trgov v Ljubljani, kjer stoji tudi pesnikov kip. Od tu se lahko podate čez znamenito Plečnikovo tromostovje v stari del Ljubljane ali se sprehodite ob reki Ljubljanici, se prepustite živahnemu urbanemu utripu in mimogrede spoznate še zgodbo o prevzetni Urški in povodnem možu, ki ju je v svoje verze ujel Prešeren.
VečPogosto boste slišali »Dobimo se na Prešercu«, torej na enem od glavnih trgov v Ljubljani, kjer stoji tudi pesnikov kip. Od tu se lahko podate čez znamenito Plečnikovo tromostovje v stari del Ljubljane ali se sprehodite ob reki Ljubljanici, se prepustite živahnemu urbanemu utripu in mimogrede spoznate še zgodbo o prevzetni Urški in povodnem možu, ki ju je v svoje verze ujel Prešeren.
VečČe ste romantična duša, nedaleč od središča mesta, v Trnovem, obiščite tamkajšnjo cerkev. Tu je Prešeren prvič ugledal svojo veliko ljubezen in muzo – Primičevo Julijo. Njej je posvečena ena največjih Prešernovih mojstrovin - Sonetni venec.
VečČe želite odkriti še več sledov Prešerna v Ljubljani, se pridružite vodenemu sprehodu po njegovih stopinjah. Na sprehodu po ljubljanskih ulicah boste izvedeli marsikaj zanimivega iz pesnikovega življenja in spoznali, kakšna je bila Ljubljana v njegovem času.
VečMorda bi se Prešernova ljubezen bolje iztekla, če bi pesnik svoji Juliji podaril kaj sladkega. No, vi lahko svoje »Julije« razvajate s čokoladnimi Prešernovimi kroglicami ali Figami Prešernovimi iz ljubljanskih čokoladnic.
Festival, ki časti ljubezen, umetnost in vandranje po Ljubljani, je razpet med 8. februarjem, ko se spominjamo smrti pesnika Franceta Prešerna in praznujemo Kulturni dan, ter 12. marcem, ko slavimo gregorjevo, slovenski praznik zaljubljencev. Na potepu po Ljubljani vas čakajo nepozabna romantična doživetja za vse čute.
VečV Kranju je Prešeren preživel zadnja leta svojega življenja. Kljub temu boste na sprehodu po mestu prav v prestolnici slovenskih Alp na skoraj vsakem koraku naleteli na njegovo ime. Vabljeni na sprehod po starem mestnem jedru Kranja, kjer lahko vstopite v kulturne hrame s Prešernovim imenom ali se celo vrnete v njegov čas.
V Kranju vsako leto na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, zaživi Prešernov smenj. Podajte se na sprehod po starem mestnem jedru z meščani, kakršni so se sprehajali v 19. stoletju. Na rokodelskih stojnicah spoznajte delo kranjskih rokodelcev in obrtnikov. Po mestu se lahko v tem času zapeljete tudi s kočijo.
VečV Kranju vsako leto na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, zaživi Prešernov smenj. Podajte se na sprehod po starem mestnem jedru z meščani, kakršni so se sprehajali v 19. stoletju. Na rokodelskih stojnicah spoznajte delo kranjskih rokodelcev in obrtnikov. Po mestu se lahko v tem času zapeljete tudi s kočijo.
VečFrance Prešeren je v Kranju pustil številne sledi. Odkrivajte jih na zanimivem vodenem potepanju po mestu nad kanjonom reke Kokre. O vaši poti bo odločal kovanec. Nekaj svoje ustvarjalnosti boste pokazali s pisanjem z gosjim peresom, kot je to počel veliki slovenski poet, ter s fotografiranjem na steklo v slogu še enega velikega kranjskega moža, Janeza Puharja.
VečPo Francetu Prešernu se imenujejo najvišja slovenska priznanja za kulturno delovanje. Prešernove nagrajence lahko spoznate v galeriji v Pavšlarjevi hiši, stari meščanski hiši iz 16. stoletja, ki se nahaja v starem mestnem jedru Kranja.
VečNa sprehodu po starem mestnem jedru boste ugledali velik Prešernov kip, ki stoji pred Prešernovim gledališčem. Tu vsako leto spomladi poteka Teden slovenske drame, ki spodbuja slovensko dramatiko. Znotraj mednarodnega programa jo lahko spoznate tudi v izvedbi gostujočih igralskih zasedb iz tujine.
VečBi radi dobili vpogled v življenje pesnika in spoznali duh časa, v katerem je živel? Vstopite v Prešernovo hišo, ki je danes preurejena v spominski muzej. V njej je tudi galerija, kjer si lahko ogledate razstave, vezane na Prešerna.
VečSpoznajte še nekaj zanimivosti, povezanih s Prešernovim imenom.
Podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec za 2 evra.
Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica, ki jo je vzgojil akademik dr. Matjaž Kmecl. Vrtnica je rožnate barve z belimi in rjavimi odtenki.
Izraz »prešeren« v slovenščini pomeni tudi vesel.
Prvi zapisi v slovenskem jeziku segajo daleč nazaj v 9. stoletje, ko so nastali Brižinski spomeniki. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta bili delo Primoža Trubarja v času reformacije in v spomin na ta prelomni trenutek v Sloveniji 31. oktobra praznujemo Dan reformacije. Ni pa to edini državni praznik, ki je povezan z literaturo. Osmi februar je slovenski kulturni dan v spomin na pesnika Franceta Prešerna. Skozi zgodovino so mojstri slovenske besede ustvarili številna izjemna dela, ki so nekatera aktualna še danes. Njihovo poslanstvo nadaljujejo in nadgrajujejo številni sodobni ustvarjalci, katerih dela so prevedena v številne svetovne jezike in jih radi prebirajo tudi bralci drugih držav. Literarno ustvarjalnost v Sloveniji lahko spoznavate na različne načine – tudi na zanimivih festivalih in dogodkih.
Slikovita slovenska pokrajina je enkraten vodnjak navdiha. Spoznajte slovensko kulturno ustvarjalnost z obiskom muzejev, galerij in različnih dogodkov. Domišljijo vam lahko razburkajo tudi številni gradovi.
Slovenija se ponaša z bogatim kulturnim izročilom.
Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Obiščite zanimive slovenske festivale in kulturne dogodke!
Zgodbe izjemnih Slovenk in Slovencev, ki so krojili svetovno zgodovino.
Prestolnica slovenskih Alp, kjer si z eno nogo v mestu in z drugo v naravi.
Ljubljana. Živahna. Živa. Mesto, ki združuje šarm manjše prestolnice in samozavest velikih evropskih mest.
Podobe Slovenije, ki bodo pustile globok vtis na vas.
Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.
Nastavitve zasebnosti